Sanja in Anže bosta krmarila v košarki

Le nekaj tednov po zaključku svetovnega prvenstva v nogometu se na RTV Slovenija že pospešeno pripravljajo na naslednji veliki športni dogodek, svetovno prvenstvo v košarki v Španiji.

Na njem se bo med 30. avgustom in 14. septembrom na šestih prizoriščih pomerilo 24 reprezentanc, med njimi tudi Slovenija. Na TV SLO 2 načrtujejo prenos 28 tekem ter studijski program, ki bo popestril dogajanje. Tudi letos bo za komentiranje tekem na drugem programu nacionalne televizije skrbel dvojni tandem komentatorjev v postavi Miha Žibrat in Roman Horvat ter Miha Mišič in Grega Nachbar. Za studijski program na prizorišču bosta odgovorna Sanja Modrić in Jaka Daneu, ki bo opravljal delo analitika. Ekipi se letos pridružuje še športni novinar Anže Bašelj, ki bo skrbel za studijski program v Ljubljani. Pred prvenstvom smo se pogovarjali s Sanjo in Anžetom.

> Približuje se svetovno košarkarsko prvenstvo, ki ga bosta vodila na drugem programu nacionalne televizije. Kako potekajo priprave?

Sanja: “Na prvenstvo se sicer pripravljamo že vsaj pol leta. Začelo se je z idejami, kako zastaviti projekt, koliko bo prenosov, koliko studijskega programa … Zdaj pa se bližamo zaključni fazi in s tem se, vsaj pri meni, veča nestrpnost, živčnost. Zanima me, ali bo vse v redu, ali smo kaj pozabili. Snemamo prispevke, zbiramo podatke in odštevamo dneve do prvenstva.”

Anže: “Za zdaj kakšnih posebnih priprav ni. Z izjemo tega, da podrobno spremljam vse tekme slovenske reprezentance. Bliže ko bo prvenstvo, pa bo seveda nabiranje informacij bolj intenzivno, to velja predvsem za manj znane reprezentance, s katerimi se bo Slovenija pomerila v prvem delu. Delo novinarja pa je takšno, da priprave potekajo kar ob delu skozi vse leto. Najboljša priprava novinarja je kot učenje v šoli ali na fakulteti. Kampanjsko učenje oziroma delo na dolgi rok ne daje učinka.”

> Kaj vse bodo poleg komentiranja tekem še vsebovali vaši televizijski vložki?

Sanja: “Stalna praksa TV Slovenija je, da poskušamo ob prenosih tekem ponuditi še dodatne zanimive vsebine. Včasih se nam morda ne posreči vse najbolje, a pri takšni množici projektov, ki jih imamo, ni vedno lahko najti nove sveže ideje. Pri košarki je tokrat še težje, ker je bil prejšnji projekt, domače evropsko prvenstvo, zastavljen na izjemno visoki ravni in ga bo verjetno težko preseči, že zaradi evforije pri nas v Sloveniji. Mislim pa, da bo tudi tokrat naš program zanimiv. Upam, da se bo tak zdel tudi gledalcem.”

Anže: “Zadolžen bom za studijski del v Ljubljani. Studio bomo pripravili vsak dan z izjemo prostih dni, tako da bo ritem dela hud. Izkušnje imam že z lanskega evropskega prvenstva. Ob rednih vklopih na dve lokaciji v Španiji (ob Sanji, Zoranu Radisavljeviću in Maji Hrvatin bo na celini še Aleš Potočnik) smo že pripravili zanimive, malce drugačne prispevke o naših košarkarjih (eden je kartal, drugi je kuhal itd.), spoznavali bomo tudi špansko kulturo (glasbeni in plesni nastopi v studiu) in kuhinjo (za nas bo skupaj z Majo Hrvatin kuhala košarkarica Helena Boada). Vsak dan pet do šest ur zanimivega programa z zanimivimi gosti. Naj povem, da bosta v ljubljanskem studiu redna gosta Matjaž Smodiš in Goran Jagodnik.”

> Na katerem mestu po priljubljenosti je pri vaju košarka?

Sanja: “Pri meni absolutno na prvem mestu, saj jo spremljam od svojih novinarskih začetkov, še preden sem začela delati na televiziji. In vsakič znova se, ko gre za velika tekmovanja ali napete končnice pomembnih tekem, zaljubim v ta šport. Vem, da so okusi različni, ampak zame je s svojo dinamiko eden lepših športov.”

Anže: “Kot novinar bi se težko opredelil in rangiral športe, a vseeno ima nogomet nekaj prednosti. Potem sta tu še kolesarstvo in tenis, ki sta predvsem družinska športa, nato pa pride že košarka. Košarka je na četrtem mestu predvsem, ker jo v zadnjem času ne igram veliko. Prijatelji in družba so iz nogometnih in teniških krogov, tako da ob treh otrocih za toliko športov enostavno ni časa. V zadnjem času sem veliko predvsem na teniških igriščih oziroma bolje rečeno ob njih. Moja partnerka Maja Matevžič ima namreč teniško šolo in že nekaj mesecev po porodu pridno trenira otroke, sam pa v vozičku vozim naokoli najinega sedemmesečnega Tima. Dela na vseh področjih torej nikoli ne zmanjka. A zanimivo je, da je moj prvi športni spomin košarkarski, v živo se namreč spomnim SP v košarki pred 28 leti, ki je bilo prav v Španiji in tistega neverjetnega poraza jugoslovanske reprezentance proti Sovjetski zvezi. Takrat je igral tudi Dražen Petrović, ki je zame največji športnik vseh časov v naši bivši državi.”

> Jo igrata? Ali raje spremljata?

Sanja: “Priznam, da jo veliko pogosteje gledam kot igram.”

Anže: “Sam je že nekaj časa nisem igral, saj so v ospredju drugi športi. Predvsem v srednji šoli smo jo veliko igrali, saj je bila šolska telovadnica premajhna za nogomet. Kot otrok sem treniral veliko športov (nogomet, tenis, plavanje, judo ...), a zanimivo košarke nikoli. Seveda pa jo po službeni dolžnosti spremljam, saj bom le z znanjem in poznavanjem prepričal gledalce, da ostanejo v naši družbi. Če pa česa ne bom vedel, me bosta rešila Goran Jagodnik in predvsem Matjaž Smodiš, s katerim sva se v studiu na lanskem prvenstvu v Sloveniji res dobro ujela in moram priznati, da komaj čakam na skupno druženje z enim izmed najboljših slovenskih košarkarjev vseh časov. To njegovo priljubljenost sem doživel ob lanskem druženju z njim, saj ga ni bilo navijača, ki se pred dvorano v Stožicah ne bi želel slikati z njim.”

> Sanja, z Jako Daneuom bosta odgovorna za studijski program na prizorišču, torej bo delo precej dinamično. Se ga veselite?

“Seveda se ga veselim. Delo na prizorišču je vedno bolj adrenalinsko kot delo v studiu in adrenalin je ena lepših strani našega poklica. Predvsem pa mi to, da si del dogajanja, da nek dodaten zagon, energijo. Prednost terena je, da se lahko zares posvetiš projektu, da pravzaprav ves čas lahko nameniš samo temu. Ker imaš doma - sodim predvsem na osnovi izkušenj z lanskega evropskega prvenstva - potem nehote kar nekaj slabe vesti, da vse ostalo v tvojem življenju takrat stoji.”

> Kolikšna mera improvizacije je potrebna pri tovrstnem povezovanju programa, sploh glede na potek tekme in njen končni rezultat?

Sanja: “Nujno moraš biti pripravljen in dosledno slediti planu prispevkov, minutaži … Pripraviš se na obe ekipi, ki igrata. Na tisto, kar se bo dogajalo na sami tekmi, se pa ne moreš pripraviti.”

Anže: “Improvizacija je seveda nujna. Torej lahko rečem, da je del scenarija. Ni sicer zapisana v njem, vendar je vseeno vključena kot dodatek. Nikoli namreč ne veš, kaj se bo zgodilo na tekmi ali pa v studiu. Gledalec mora imeti ves čas občutek, da je vse tako, kot mora biti, pa četudi je morda v samem studiu na tla padla luč ali kaj podobnega. Sam potek srečanja nima kakšnega večjega vpliva na samo delo, vse je namreč utečeno. Seveda pa je povsem drugače biti v studiu, ko Slovenci zmagujejo, kot pa izgubljajo. A verjamem, da bomo letos večkrat veseli kot žalostni.”

> Kakšne možnosti pripisujeta domači izbrani vrsti na letošnjem SP v košarki?

Sanja: “V slovenski reprezentanci se vse bolj pozna menjava generacij. Poslovila sta se Boštjan Nachbar in Jaka Lakovič, ki sta bila vrsto let skorajda simbola reprezentance. Kljub temu je večina lanske ekipe znova skupaj. Najbolj obžalujem poškodbo Gašperja Vidmarja, ker je kljub trendu igranja brez klasičnega težkega centra za vsako reprezentanco po moje dobro, da ima kakšnega igralca pod obročem, ki bo prestrašil nasprotnika. Jure Zdovc je ambiciozen trener in samo pohvalno je, da je takšen tudi njegov cilj. Žreb je za Slovenijo izjemen - pravzaprav se mora samo izogniti 4. mestu v skupini in odpira se ji možnost za vrhunsko uvrstitev. Upam, da jo bo izkoristila. Predvsem si želim, da bi fantje pokazali borbenost in nepopustljivost. Če bo pristop takšen, da nobena žoga zanje ni izgubljena, potem bo zagotovo tudi nagrada za trud primerna.”

Anže: “Ker sem večni optimist, bom sledil napovedim selektorja Jureta Zdovca, ki si želi polfinala. Zdovc se je že izkazal kot selektor in prav Matjaž Smodiš mi je veliko govoril o tem, kaj pomeni, če je selektor optimističen, če zaupa v svojo ekipo in če si seveda upa postaviti visok cilj. Kaj se zgodi, če si postaviš prenizek cilj? Prehitro ga dosežeš, potem pa spoznaš, da si prišel šele na pol poti. Zato mi je všeč ta realni optimizem, ki ga želi vcepiti Jure Zdovc. Športniki so s tem lahko tudi zgled ostalim, ki morda v teh težkih časih obupavajo nad razmerami, v katerih smo se znašli. Morda ekipa res ni tako močna kot lani, a je pridobila Erazma Lorbka. Junaki so že lani pokazali veliko srce in verjamem, da bodo imeli v drugem delu tudi veliko podporo s tribun. Sam sem bil kot novinar že na EP v Španiji leta 2007 in tudi tedaj je imela Slovenija veliko podporo s tribun. Nerad se sicer spominjam tekme proti Grčiji v Madridu, a šport je pač sestavljen iz zmag in porazov, prav nepredvidljivost do konca pa je tudi čar košarke. Seveda pa moram povedati, da boljša kot bo igra slovenske reprezentance večja bo tudi gledanost. Zato, gremo junaki!”

ANA CUKIJATI

---