Razpet med Istro in Ameriko

Glasbenik Igor Mikolič, ki del leta preživi v domači slovenski Istri, del pa onkraj oceana, je na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca v Portorožu nastopil v duetu z Moni Kovačič. Spomnimo: Kovačičeva je slavila na prvem festivalu daljnega leta 1978 na Tartinijevem trgu v Piranu s popevko Nasmeh poletnih dni. Tokrat sta združila moči v skladbici Dober par.

> Igor Mikolič, v slovenski Istri ste poznani tudi kot Al Picone in Igor Lija …

“ Res je. Kot Al Picone zabavam poslušalce s priredbami svetovno znanih uspešnic, kot Igor Lija pa prepevam avtorske skladbe v istrskem narečju. Po dolgih letih profesionalnega dela na glasbenem področju ugotavljam, da mogoče to ni bila moja pravilna odločitev, ampak zdaj je, kar je. Bistvo je, da vedno eden od dveh prepeva… V svetu zabavne glasbe pa se v zadnjem obdobju predstavljam še z rojstnim imenom in kot Igor Mikolič podpisujem svoje avtorske skladbe.”

> Vaša glasbena pot se je začela pred več kot 35 leti, ali ne?

“Tako je, in to po zaslugi Enza Hrovatina. V poznih sedemdesetih sva skupaj delala na Tomosu in se takrat kar veliko družila. Čeprav sem bil aktiven nogometaš, sem vseeno našel čas in začel prepevati ob kitari. Enzo me je nagovarjal, naj igram bas kitaro, ker je na Obali primanjkovalo basistov, ki so tudi prepevali. Odkar pomnim, sem imel rad glasbo, ampak takrat so prevladovale nogometne ambicije. Nato pa sem z Enzom preživel prometno nesrečo in si poškodoval koleno. Tako se je moja športna kariera zaključila in prosti čas sem namenil glasbi. Pridružil sem se skupini Jerman, pa nadaljeval s skupino Laser, Nočni skok, Dober dan, Visitors in kasneje ustanovil svojo skupino C'est la vie. Z njo sem odšel v tujino. Ko sem se vrnil v domovino, sem sklenil nadaljevati kot podjetnik, ustanovil sem turistično kmetijo v Brezovici, še prej pa sem bil organizator zabavnih prireditev. Brez aktivne glasbe ni šlo in tako sem postal Igor Lija in Al Picone. Povsem sem se posvetil glasbeni 'one man band' karieri in zaradi raznolikosti ponujenega repertoarja nastopam nekajkrat tedensko. V poletnih mesecih ostajam zvest Sloveniji, v jeseni pa se selim čez lužo.”

> Ampak čez lužo vas ni popeljala samo glasba …

“Dolga leta sem igral v tujini. V zadnjih štirih letih sem bil kar nekajkrat čez lužo, in sicer v ZDA in Kanadi. Na nastopih so moji poslušalci druščine, ki so med seboj prijateljsko povezane: Slovenci, Italijani, Hrvati in seveda Američani. Med Slovenci v ZDA sem našel tudi svojo življenjsko sopotnico in tako plešem neke vrste nadoceanski zračni balet in sem malo tu malo tam … v jesensko zimskem obdobju živim v Kaliforniji, v mestu San Jose. Tudi čez lužo mi dela ne manjka, igram kar veliko in nimam se kaj pritoževati! V zadnjem obdobju nastopam večinoma v okolici San Francisca, lani sem bil povabljen tudi v Minneapolis v Minnesoti. Pri nastopih mi zagotovo pomaga širok repertoar in petje v več jezikih. Bil sem tudi na eni od radijskih postaj in poslušalcem sem predstavil tudi Istro.”

> Ali je res, da ste spoznali Moni Kovačič na nekem njenem nastopu in vas je povabila na oder, da sta skupaj zapela Cesarico Oliverja Dragojevića?

“Res je. Moja življenjska sopotnica Betty se z Moni pozna že vrsto let. Obiskala sva jo. Živi v Carson Cityju v Nevadi. Tisti večer je imela nastop s svojim bendom. Sredi koncerta me je povabila na oder. Njenega repertoarja ne poznam in tako mi ni bilo prav nič prijetno, vendar mi je dejala: 'Ne sekiraj se, zapela bova Cesarico Oliverja Dragojevića. Napisala sem tekst v angleščini.' Obnemel sem, Cesarica v angleškem jeziku! In ona je na odru nadaljevala: 'Ti prepevaj v hrvaščini, jaz bom v angleščini!' in še preden sem uspel kaj reči, je bend že začel igrati. Tako sva prvič zapela skupaj. Občinstvo je nastop super sprejelo in takrat se je porodila ideja, da bi lahko kdaj kaj skupaj posnela.”

> Kdaj sta se odločila, da skupaj zapojeta na letošnjem festivalu Melodije morja in sonca ?

“Po nastopu v Carson Cityju sem imel nastop v Slovenski hali v San Franciscu. Moni se je odzvala na moje povabilo in tako sva ponovno zapela v duetu nekaj popevk. Videla sva, da se glasbeno ujemava in tako sva se dogovorila, da tisti, ki prvi napiše novo popevko, ki bi lahko ustrezala obema, pošlje drugemu in se potem odločiva, kako dalje. Tako je čez nekaj mesecev nastala pesem Dober par. Poslal sem ji jo. Z veseljem je sprejela izziv in povabili so naju na festival.”

> Sedaj se vračate v San Jose. Delovno ...

“Tokrat bom čez lužo samo do sredine novembra, ker me nato čakajo obveznosti v Sloveniji. Božič in novo leto bom letos preživel v Kranjski gori, kjer bom nastopal od 25. decembra do 1. januarja, potem pa znova čez lužo”

> Vem, da vam v Sloveniji tudi dobrodelni nastopi niso tuji.

“Rad se odzovem, da zabavam tudi ljudi, ki jim, žal, iz takšnih ali drugačnih razlogov ni vedno dano preživeti kakšno urico brezskrbno. Rad jim zapojem in velikokrat kar skupaj zapojemo. To je prelepo!”

> Vaša zgoščenka Od enbot do danas je prvenec v istrsko gradinskem dialektu. Izšla je leta 2012. Bo dobila naslednika?

“Bo, ampak se ne mudi. Imam pripravljene že štiri skladbe. Pišem, da bi skozi glasbo ohranil istrsko besedo. Istra mi je dala starše (mati je iz Trebeš, oče iz Brezovice pri Gradinu) in to je dober način, kako nekaj vrniti njima ter zemlji, kjer sem zrasel.”

MAJDA SANTIN

---