Puhajo že štiri desetletja

Hrvaška glasbena skupina Parni valjak, ki velja za eno izmed najpopularnejših pop-rock zasedb s prostora nekdanje skupne države, svojih 40 let delovanja letos praznuje z novo pesmijo, videospotom ter številnimi koncerti, ki bodo v Sloveniji dosegli vrhunec 24. septembra v ljubljanskih Križankah.

Skupino sta leta 1975 ustanovila kitarist in avtor Husein Hasanefendić - Hus ter pevec Aki Rahimovski. Parni valjak je na glasbeni sceni, s krajšo prekinitvijo med letoma 2005 in 2009, že zavidljivih 40 aktivnih in uspešnih let. V tem času je zasedba pustila neizbrisno sled v kolektivni zavesti ljudi s tega prostora. Razpon njenih poslušalcev je eden najbolj raznovrstnih, med njimi pa je ogromno tistih, ki jo spremljajo in poznajo že od vsega začetka.

Nova pesem Samo ti (Norma Belle) je z nalezljivim in čustvenim besedilom ter mešanico pop melodij in kitarskega zvoka še ena v vrsti njihovih potencialnih uspešnic. Videospot za pesem je delo slovenske ekipe, saj je idejo, režijo, montažo in animacije prispeval mlad slovenski oblikovalec in ilustrator Dalibor Kazija, snemali pa so pri VIZUAL 7.

Šestčlanska glasbena družina Parni valjak, ki jo sestavljajo še Marijan Brkić, Zorislav Preksavec, Dalibor Marinković in Berislav Blažević, je eden od začetnikov vala pop-rock skupin na Balkanu in še danes predstavlja neverjetno ustvarjalno energijo, ki jo lahko večkrat na leto spremljamo tudi v Sloveniji. To poletje so pri nas nastopili že štirikrat, po septembrskem koncertu v Križankah pa bodo z nastopi v Sloveniji nadaljevali. Pogovarjali smo se z ustanovnima članoma Husom in Akijem.

> Kjerkoli v Sloveniji koncertirate, pustite za seboj neizbrisno sled in nepozaben žur. S kakšnimi občutki zapuščate oder po nastopih?

Hus: “Zdi se mi, da ste del našega odgovora že podali v svojem vprašanju. Najprej zato, hvala bogu, ker še dandanes v tem, kar počnemo, neizmerno uživamo, in to energijo delimo z našo publiko. Ti občutki, po katerih nas sprašujete, so rezultat našega užitka, ko smo na odru, in odziva, ki ga dobimo na nastopih. To je povezava, ki jo je težko opisati. Kot dva kemijska elementa, ki, ko se spojita, ustvarita popolni eliksir (smeh). Enostavno - kratko malo uživamo.”

> Imate podobne odzive tudi na rodnem Hrvaškem?

Hus: “Seveda! To ni nobena novost! In morda se komu to zdi samoumevno … Ampak samo poskusite pomisliti, kakšna odgovornost je pravzaprav to! Na sceni smo že 40 let in če moramo določiti konstanto vseh teh let, je to naša uporna želja, da želimo biti vedno boljši, še bolj zanimivi in da vedno damo vsakomur, ki je kupil vstopnico za naš koncert, še več kot prejšnjič. Pri tem nekako sami sebe motiviramo s to zaobljubo, ne glede na to, ali pišemo nove skladbe, v studiu snemamo nov material ali koncertiramo.”

Aki: “Jaz vam bom odgovoril bolj na kratko. Ne verjamemo preveč v staro slavo … (smeh).”

> Bi lahko pritrdili, da imate izven Hrvaške najbolj zvesto občinstvo prav v Sloveniji? Ga boste v prihodnje morda počastili s kakšno skladbo v slovenščini?

Aki: “Načeloma nismo nikoli našega občinstva delili na nobene kategorije. Vendar pa je resnično to, da je bila slovenska publika za nas vedno posebej spodbudna ter zelo pomembna. Lahko se nekomu zdi nepomembno, a mi Slovence nagovarjamo v drugem jeziku. S tem ni nič narobe, sploh za našo generacijo, ki se je v času nekdanje skupne države učila srbohrvaški jezik in nas dobro razume, kaj pojemo (smeh). Vendar mi je ob vsem tem zelo fascinantno dejstvo, da vidim v prvih vrstah na naših koncertih vse več mladih, ki znajo naša besedila na pamet … Mislim, da je to nekaj najboljšega, kar se lahko zgodi nekemu bendu. To, kako se naše pesmi prenašajo iz generacije v generacijo, je pravi čudež!”

Hus: “Da bi napisali pesem v slovenskem jeziku?! To bi bilo popolno! Želim si, da bi, a žal ne znam slovensko. Če bi znal, mi lahko verjamete, da bi poskusil. Pesem je, vsaj v mojem svetu, resna zadeva. Osebna. Z vsako pesmijo se odpiram vsem poslušalcem, z njimi delim svoja čustva, kot da bi se slekel in vsi bi me gledali! (smeh) In ravno zato vsaka pesem nastane z razlogom. Ko imam in želim povedati nekaj, kar je meni pomembno. Čustveno ali racionalno, ni pomembno … In sedaj potrebujem za to metodo jezik, s katerim se lahko izrazim v vseh odtenkih … Seveda, ideja je super, a žal ni izvedljiva. Spomnim se, da smo nekoč delali skupaj z dvema fenomenalnima slovenskima avtorjema, Zoranom Predinom in Vladom Kreslinom. Nekatere njune pesmi in izvedbe so na našem albumu in ponosni smo nanj. Igrali smo jih pogosto v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Prepričan sem, da jih bomo spet kmalu.”

> Letos praznujete zavidljivo 40-letnico skupine. Kako jo boste obeležili?

Aki: “Res je, 40 let … (smeh). No, morala bi biti dobra zabava za okrogli jubilej, kajne?! Načrtujemo serijo koncertov, predvsem v večjih regijskih središčih, kjer želimo naši publiki pokazati, da še vedno izredno uživamo v tem, kar počnemo, kot da nikoli nismo odrasli (smeh). To bodo posebni koncerti v posebni obliki z namenom, da se zahvalimo vsem, ki nas spremljajo vsa ta leta na najboljši možen način - z dobrim starim rock'n'rollom. To je tudi tisto, kar najbolje počnemo (smeh).”

> Septembra vas čaka koncert v ljubljanskih Križankah. Kolikokrat ste jih do sedaj že napolnili? Kaj si lahko vaši oboževalci obetajo od tega koncerta?

Hus: “Ta trenutek res ne vem, kolikokrat smo do sedaj že napolnili Križanke … Velikokrat! (smeh) Ampak to sedaj ni pomembno … Kar je bilo, je bilo (smeh).

Septembrski koncert v Križankah bo naš prvi koncert v nizu rojstnodnevnih nastopov v regiji. Kot je že Aki povedal, bo ta koncert poseben po obliki in vsebini. Želimo si, kot vsakič do sedaj, da publika odide s koncerta polna pozitivne energije in z nasmehom na obrazu. In tako tudi bo, verjemite mi.”

> Če se ozrete desetletja nazaj - kakšni so spomini na vaše začetke?

Aki: “Ko gledam na naše začetke z današnje perspektive, ne morem verjeti, kako smo bili naivni in neizkušeni, a hkrati vztrajni in odločni. Da smo premagali vse ovire, je bilo potrebno vložiti veliko truda. Uspeh je prišel počasi in vsako napako smo drago plačali. Ni bilo lahko, a po drugi strani je bilo čudovito. Kmalu smo ugotovili, da gradimo nekaj resnega, nekaj, kar ima smisel. In danes, ko pogledam nazaj, vem, da je bilo vredno.”

Hus Akiju: “Pomisli, da bi nam nekdo rekel, da bomo zdržali 40 let!? (smeh)”

> Kaj vse se je spremenilo - na področju glasbene produkcije, festivalov, prodaje albumov … - v vseh teh letih in kako doživljate te spremembe?

Hus: “Novo obdobje je prineslo spremembe glede meril, sistema vrednot … in seveda nove zvrsti glasbe. Osebno že dolgo delim glasbo zgolj v dve kategoriji: na tisto, ki se me dotakne, in na tisto, ki me pusti ravnodušnega. Mislim, da je bilo vedno tako, in da je edini pravi namen glasbe, ki je vedno bil in bo ostal - prebuditi ustrezno čustvo v tistem, ki jo posluša. Seveda, danes obstaja glasba za vsako priložnost, za različne namene ... Ampak jaz sem še vedno prepričan, da je njen pravi namen uresničen le tedaj, ko se resnično prebije do srca nekoga.

Med drugim si tudi sam ne morem več predstavljati življenja brez interneta in žal mi je, da je ta hitra surova globalna komunikacija uničila plemenito industrijo, ki se je nekoč ponašala s čarobnimi ploščami, zgoščenkami, albumi … Današnja hiperprodukcija in neomejena razpoložljivost je nedvomno devalvirala glasbo in jo spremenila v obliko enkratne površinske zabave. V globalnem smislu pa je glasba po večini nehote postala vse bolj oblika in vse manj vsebina …”

Aki: “S častnimi izjemami, seveda.”

Hus: “Seveda.”

> Se morda priprave novih skladb danes lotevate drugače kot na začetku?

Aki: “Niti ne toliko … Držimo se načel stare šole. Ko Hus prinese pesem na vaje, jo najprej zaigramo z akustično kitaro in se ob tem posvetimo vokalu. Tu pa se nato vse začne. Pomembno je, da je pesem najprej všeč vsem nam v bendu, tedaj postane izziv. Ko dosežemo vse to, je preostanek dela enostaven …”

> Ustvarjalne energije vam torej ne (z)manjka. Kako jo boste unovčili v prihodnosti?

Hus: “Nimamo neke posebne strategije … Mi se želimo z glasbo ukvarjati vse dokler bomo v njej uživali. Vse dokler bomo verjeli v to, da imamo najboljšo službo na svetu … Za zdaj je tako. In upam, da bo trajalo še dolgo (smeh).”

Ana Cukijati

---