Ne me jugat in istrski reggae

V Istri smo bistri, trdijo člani primorske glasbene skupine Ne me jugat, ki so v teh dneh izdali istoimensko ploščo. Ob tem Andrej Krmac (klaviature, vokal), Mitja Kodarin (vokal, električna kitara, harmonika), Luka Parovel (bas kitara, harmonika, vokal) in Teo Parovel (bobni, vokal) pripravljajo veliki koncert, na katerem bodo predstavili svoje največje avtorske uspešnice v povsem novih aranžmajih.

Na koncertu, ki bo v soboto, 14. marca, v Dekanih pri Kopru, bodo predstavili tudi njihovo najnovejšo uspešnico Rasta Istra, v kateri gostijo jamajškega pevca Carltona Reida. V pesmi, za katero so posneli tudi barvit videospot, so “cepili” istrsko polko na jamajški reggae. Prav to eksperimentiranje in preigravanje v istrskem narečju je rdeča nit, ki povezuje njihovo trenutno delo. Različni projekti izražajo barvitost Istre v besedi in dejanju, v bistrosti in megli povprečnega Istrana, ki se prek njihovih oči zlijeta v razgibano istrsko pesem. Zasedba Ne me jugat deluje že 18 let, V Istri smo bistri pa je njihova četrta avtorska plošča. Pogovarjali smo se z Mitjo Kodarinom.

> V Istri smo bistri je naslov vašega zadnjega projekta. S čim dokazujete to trditev?

“Zaradi prepiha jezikov in kultur, ki je v Istri zelo občuten, smo včasih malce manj zaupljivi, zato znamo kdaj tudi pokazati zobe. Sprašujemo se, kdo koga vleče za nos, in apeliramo s trditvijo, da smo v Istri bistri.”

> Svojo polnoletnost ste v teh dneh okronali s četrto avtorsko ploščo. Kako ste se jo lotili?

“Po 18 letih skupnega delovanja nam studio ni tuj. Razlika je v tem, da si danes že v pogovoru brez inštrumentov lahko povemo, v katero smer gremo, in posledično si v studiu upamo več eksperimentirati. Od izdaje zadnje plošče mineva pet let. Takrat smo posneli deset komadov naenkrat. Tokrat pa smo ubrali drugo pot, bolj umirjeno in sproščeno. Komade smo posneli in jih izdali kot single. Menimo, da je v tem smisel. Tako dobi posamezna pesem maksimalno pozornost. Verjamemo namreč, da bi bila na plošči katera med njimi, ki ne bi bila single, prezrta. Seveda pa se držimo načela, da moremo uživati tako na vajah, ko postavljamo ogrodje pesmi, v studiu in seveda tudi na odru. Po vseh letih skupnega delovanja smo sedaj naredili še korak višje. To je projekt, ki smo si ga vsi močno želeli, ker izraža to, kar smo mi in nas povezuje z našimi koreninami.”

> V najnovejši pesmi Rasta Istra gostite jamajškega pevca Carltona Reida. Kako je prišlo do tega sodelovanja?

“Za to smo se odločili precej hitro - ko je s Carltonom v pogovoru beseda nanesla na figo. Še prej pa moramo pojasniti, kdo je Carlton. On je Jamajčan, ki v slovenski Istri z družino živi že deset let. Je naš sosed in z njim velikokrat debatiramo o različnih kulturah ter odigramo kako partijo briškole. Bil je lep poletni popoldan - sedaj lahko upravičeno trdimo, da bo nepozaben, ko je padla debata o figi. Beseda da besedo, malo za šalo malo zares, in nastal je refren 'u Istre rasta figa'. To je to, zelo enostavno.”

> V tem primeru ste “cepili” istrsko polko in jamajški reggae. Kakšen je rezultat? Kako sta se žanra ujela in kako se prepletata? Je to formula za uspeh?

“Naše avtorske pesmi so od nekdaj mešanica različnih stilov. Želeli smo napisati reggae komad, a še vedno v našem stilu, in tako je nastal - recimo mu - istrski reggae, v katerem se zapletata tudi polka in ska ritem. Ne vemo, če je to formula za uspeh in v zvezi s tem nismo nikdar bili preračunljivi. Veseli nas, ko ljudje vzamejo pesem za svojo, torej, ko jo radi poslušajo in si jo zapojejo.”

> Za pesem Rasta Istra ste izdali tudi zanimiv in slikovit videospot.

“Za pesem Rasta Istra smo videospot posneli v sodelovanju z mladim režiserjem Petrom Klevo iz Kleva Films. Zanj smo navdih našli v zalednih istrskih vaseh Pregara, Koromači-Boškini, kjer je življenje še pristno. Tja smo umestili Carltona, ki se je popolnoma zlil s tem okoljem. Nič nismo posegali v dogajanje, ljudje so se z njim soočili v vsakodnevnih situacijah in vse je spremljala kamera, vzdušje je bilo izjemno prijetno in sproščeno. Vseeno pa smo uvedli neko rdečo nit oziroma osrednjo zgodbo, saj se Carlton na koncu videospota skozi kolaž iz smeti pokloni Istri in tematiki pesmi, torej figi. Obenem smo želeli prikazati tudi barvitost Istre, njenih ljudi in običajev, ki izumirajo.”

> Aktualni projekt opisujete kot dodano vrednost vaše skupine, kot korak dlje, ki ste si ga upali storiti po vseh teh letih skupnega ustvarjanja. Kako se spominjate te skupno prehojene poti?

“Če želiš obstati skupaj toliko let, moraš biti v prvi vrsti iskren. Začeli smo zelo mladi, odrasli smo skupaj in smo prijatelji. Norih doživetij je bilo veliko. Še vedno uživamo, ko skupaj stopimo na oder. Vsak aplavz je naša nagrada, če pa občinstvo še zapoje tvojo pesem, je to nekaj najlepšega, kar lahko glasbenik doživi. Želimo poudariti, da nismo le šagra bend, tega se seveda sploh ne sramujemo, a nastopali smo tudi na Emi in sodelovali z različnimi glasbeniki, kot so Rudi Bučar, Slavko Ivančić in mnogi drugi.”

> Vas bomo na festivalskih odrih morda še videli v prihodnje?

“Seveda, zakaj pa ne. Vedno smo radi sodelovali, tudi naše izkušnje so večinoma bile zelo dobre. Festivali so odlična priložnost za to, da te občinstvo vidi, spozna in začuti, kaj počneš, kaj ustvarjaš.”

> Ste sinonim za plesno istrsko zabavo. Boste tudi v prihodnje skrbeli za istrsko barvitost in se je spominjali tako v glasbi kot v besedilih?

“Zagotovo želimo ohraniti istrsko besedo in glasbo. Menimo, da je to, da pojemo v narečju in igramo na plonarco, posebnost in originalnost našega ustvarjanja. Narečje je barvito, zato omogoča popolno izražanje. Ne poslužujemo se starega istrskega jezika, temveč uporabljamo žive besede, živo govorico, ki je aktualna v istrskih vaseh. Če temu dodamo moderen aranžerski pristop h glasbi, za katerega skrbimo skupaj s producentom Gabrom Radojevićem, je rezultat lahko zelo zanimiv.”

> V zadnjem času se istrsko izročilo, narečje in tamkajšnje zgodbe pojavljajo v glasbi številnih glasbenikov. Kako gledate na ta prodor istrskih viž na slovensko glasbeno sceno in festivale?

“Mi smo nad tem navdušeni, saj s tem potrjujemo posebnost Slovenije, da ima vsaka vas svoj glas. Naš namen ni, da nas razumejo zgolj Istrani, ampak da smo razumljivi čim širšemu krogu ljudi. Zato se trudimo besedila čim bolj prilagoditi in združiti zadostno količino žive slovenščine in istrskih narečnih izrazov. Ni nujno, da ostajamo zvesti starejšim, mrtvim izrazom, saj je v glasbi prav, da ljudje razumejo, da se v pesmi najdejo, da jim je blizu. Podobno počne tudi Vlado Kreslin, ko v svoja besedila vnese malo prekmurščine. V tem je čar.”

> Promocijo plošče boste najprej začeli v domačih logih. Kaj pripravljate?

“Odločili smo se, da skladbe, ki jih sicer ljudje že poznajo, predstavimo v novi luči. Želimo jih pravzaprav kar prinesti med ljudi. Koncerti so bili vedno naš adut. Začeli bomo že to soboto, 14. marca, v Dekanih. Tam bomo predstavili naša avtorska dela v povsem novih aranžmajih, ki smo jih skovali tudi s pomočjo kitarista Sava Kralja. To bo res krasen glasbeni večer. Predstavili bi se radi kot skupina, ki daje vedno več teže avtorskim pesmim. Vseeno bomo še naprej zabavljaški bend, ki nastopa povsod in razveseljuje vse generacije. Prav tako so naše pesmi posvečene vsem generacijam zaradi tematike, ritmov in aranžmajev, ki so tudi nekako bolj moderni. Odločili smo se, da bomo prav vsakemu, ki bo kupil vstopnico za koncert, podarili našo novo ploščo. In ja, seveda si želimo koncert ponoviti tudi v drugih krajih, v drugih dvoranah, tako da načrtujemo še nekaj drugih nastopov.”

ANA CUKIJATI

---