Lačne zveri na kaseti

Real Life Version je mlada ajdovska punk-rock zasedba, ki prav danes začenja sedmo turnejo v tujini. Ob desetletnici delovanja bodo jeseni v Ajdovščini priredili rojstnodnevni koncert z glasbenimi gosti.

Za tedaj imajo Jani Jež (kitara, vokal), Nejc Franca (bobni), Jani Peljhan (bas kitara) in Aljoša Todorovič (kitara) v načrtu tudi izdajo novega albuma. Pripravljajo še krajši dokumentarni film o začetkih in dosedanji glasbeni poti, nato pa se ponovno odpravljajo na daljšo turnejo, da predstavijo nov material poslušalcem po Evropi.

> Pred vami je prva turneja v tem letu. Kako ste se nanjo pripravljali?

“Priprave na turnejo so se začele septembra, ko smo izdelali načrt, kdaj in kam gremo na turnejo. Sledilo je pošiljanje sporočil promotorjem koncertov v Avstriji, Nemčiji, na Češkem in Madžarskem, kamor se odpravljamo. Drugih posebnih priprav nismo imeli, saj vadimo in se pripravljamo na nastope skozi vse leto.”

> Koncerti v tujini vam niso tuji. Kako vam je uspelo priti na glasbeno sceno izven domače dežele?

“Kmalu po izdaji našega prvenca Resistance from Within januarja 2009 nam je postalo jasno, da se moramo odpraviti v tujino, če hočemo imeti več kot 15 koncertov na leto. V tistem času je bila koncertna scena v Sloveniji slabša kot danes. Šele v zadnjih letih je doživela preporod, saj imamo kar zavidljivo število klubov, ki organizirajo koncerte vseh žanrov. Obenem imamo tudi enega najboljših festivalov alternativne glasbe v Evropi - Punk Rock Holiday v Tolminu. Ajdovska scena je bila vedno zelo aktivna. Prvo turnejo so nam pomagali organizirati fantje iz skupine INxSANE iz Gornje Radgone, ki so prvi prebijali led na tej sceni. Naslednjo turnejo pa smo že v celoti organizirali sami. Od tedaj naprej smo na šestih turnejah obiskali večino evropskih držav.”

> Tokrat boste v devetih dneh odigrali osem koncertov v štirih različnih državah, za kar je potrebna dobra logistika in kondicija. Kako vam uspeva?

“Turneje brez prostih dni imamo zato, ker v nastopanju uživamo. Je pa njihova dolžina povezana tudi s prostim časom in denarjem. Vedno pripravimo promocijski material - majice, nalepke, znamke, CD-je, ki predstavljajo poleg plačila za nastop še en dodatni vir dohodka. Veliko je namreč stroškov z najemom kombija, gorivom in hrano, s skromnostjo pa se lahko veliko privarčuje. Vsi v bendu smo zaposleni oziroma končujemo s študijem, tako da smo bolj na tesnem s časom in je potrebno turneje dolgoročno načrtovati. Vedno se trudimo, da zapolnimo vse dneve ter da je med koncerti čim manj vožnje. Vožnja je še najbolj naporen del turneje. V povprečju naredimo od 300 do 500 km na dan. Ko enkrat pridemo v klub, kjer nastopamo, se začne druženje z novimi prijatelji, nato pa čakanje na tonsko vajo in zaslužen kratek počitek. Koncert traja približno 45 minut in ko vložiš vso energijo v nastop, se utrujenost po vsem dnevu še kako pozna. A nikoli v tolikšni meri, da se po koncertu ne bi še malo poveselili z obiskovalci.”

> Kakšni so odzivi v tujini in kako se punk-rock glasbena scena izven Slovenije razlikuje od domače?

“V tujini smo imeli zelo dobre odzive, sicer pa je zelo pomembno, kako odigraš. Vsak večer se moraš res izkazati, samo tako se boš lahko naslednjič vrnil. Z vsako turnejo si pridobimo nove poslušalce, ki potem budno spremljajo vse naše dejavnosti. Tako počasi postajamo prepoznavni v evropskem klubskem punk-rock okolju. Koncertno dogajanje se sicer razlikuje od države do države, vendar bi lahko rekli, da obstaja ena velika evropska punk-rock družina, ki je posledica družabnih omrežij in hitre komunikacije v digitalni dobi. Vsi se že poznamo med seboj in se podpiramo.”

> Za razliko od vaših albumov, ki v indie-punk zvokih prinašajo angleška besedila, ste nedavno izdali stranski projekt v slovenskem jeziku v trših punk ritmih. Zakaj preobrat?

“Po prvencu Resistance from Within in drugem albumu The Sound of Progress smo nedavno izdali še album Lačne zveri. Šlo je predvsem za to, da pripravimo presenečanje domačemu občinstvu na tradicionalnem koncertu, ki ga prirejamo v sklopu društva Motorka na jezike v Ajdovščini. Album je bil ustvarjen in posnet zgolj na treh vajah decembra lani, saj smo se zanj odločili zelo spontana. Želeli smo narediti nekakšen poklon lokalnim bendom (Low Punch, Man in The Shadow, Entreat), ki so močno vplivali na naše ustvarjanje. Slovenščina je lep jezik, ki ga zelo spoštujemo in smo zelo ponosni nanj. Ta album je mišljen kot stranski projekt in ne kot preobrat v ustvarjanju Real Life Version. Ljudje so ta projekt res dobro sprejeli, saj so bile pesmi na njem v prvih 24 urah poslušane več kot 2000-krat. Zaradi odličnega odziva se je tudi naša domača založba Giljotina odločila, da bo podprla izdajo albuma Lačne zveri. Odločili smo se, da bo izbran medij kaseta, ki poleg vinilk oziroma plošč zopet postaja popularna. Za sladokusce.”

ANA CUKIJATI

---