Karin in njene večplastne zgodbe

Prijazna, vedno nasmejana, polna pozitivne energije - novinarka in voditeljica TV Koper Karin Sabadin.

Ob torkih in četrtkih televizijske gledalce prebuja v oddaji Dobro jutro, voditeljske niti pa plete tudi na številnih prireditvah.

> Kako to, da ste se odločili za novinarski poklic?

“Prve korake v novinarstvu sem naredila iz radovednosti do življenja, ki se v vseh teh letih vse bolj odločno in z veliko mero navdušenja pretaka v televizijske, pa tudi radijske sekunde, minute, ure oddajanja. Srednješolsko sramežljivost in vedoželjnost sem usmerila v mikrofon in vedno znova ugotovila, da mi je lepo razmišljati o tem, kako zastaviti vprašanje, kako ohraniti sogovornikovo integriteto in kako informacijo na najboljši možni način posredovati javnosti. Odločitev za novinarstvo je na koncu pretehtala, saj sem po prvih izkušnjah spoznala, da je neposreden stik z ljudmi, z njihovimi zgodbami, navdihujoč in izpolnjujoč.”

> Doma ste iz Kopra, tu ste obiskovali gimnazijo, fakulteto pa v Ljubljani. Ob študiju ste vedno tudi delali.

“Razumevanje novinarstva je počasi rastlo z menoj, pa tudi z nalogami in izzivi, ki so mi jih zaupali. Odgovornost je velika, najprej pri zbiranju, ustvarjanju in posredovanju informacij v radijskih in televizijskih oddajah z informativno vsebino in prav tako v vseh drugih oddajah. Kljub kakšnemu pomisleku tu in tam, sem vedno znova ugotovila, da si bom svoj dijaški ali pa študentski skromen priboljšek raje zaslužila tako, kot pa s kakšnim drugim delom. Gnalo nas je čisto veselje in tudi zabava, dobro vzdušje, ki smo si ga vedno znova ustvarili, pa tudi mentorji so nam bili v veliko pomoč in oporo, kar je za mladega človeka ključnega pomena.”

> Že deset let ste odgovorni za koprski del priljubljene televizijske oddaje Dobro jutro , ki jo tudi vodite.

“Koprska ekipa se z oddajo Dobro jutro z gledalci prebuja ob torkih in četrtkih. Preden sem jo začela voditi, so jo kolegi soustvarjali vsak dan. Naša naloga pa ostaja nespremenjena, ponuditi vpogled v primorski vsakdan, pri čemer nam pomagajo tudi dopisniki. Z vsebinami pa pogledamo tudi v življenje Slovencev v Italiji. Poleg številnih dobrih zamisli iz preteklosti, brez katerih si jutra danes skorajda ne predstavljamo več, s sodelavci poskušamo iz oddaje v oddajo in iz sezone v sezono vsakič znova vnesti tudi nekaj novosti in tako se je Dobro jutro medtem prevesilo v Dober dan. Veseli smo, da lahko odslej v Kopru v celoti oblikujemo zadnjo, četrto uro programa. Z dobro voljo pa začnemo že veliko prej, med pripravami in upam, da našo dobronamernost in pozitivno naravnanost ljudje občutijo in zaznajo tudi doma. Izjemno hvaležni smo številnim stalnim gostom, skorajda že sodelavcem, ki so vrsto let z nami. Gledalcem namenjajo svoj čas in nasvete ter priporočila, kar je dragoceno.”

> Sicer pa uspešno krmarite tudi med drugimi oddajami, predvsem kulturnimi …

“Kdor me pozna, ve, da je kultura vedno z menoj. Upam, da se ne bom nikoli naveličala poudarjati, kako zelo pomembna je. Iskreno in globoko v sebi čutim in vem, da je temelj vsega, vseh nas, in zato me je poročanje s kulturnih prireditev in o kulturi nasploh prevzelo že zgodaj. Nekaterim se to zdi povsem nepotrebno, nezanimivo, pa vendar bi si želela, da bi vsakdo vsaj enkrat okusil užitek ob spajanju z umetnostjo, pa naj bo to glasba, slikarstvo, kiparstvo ali kaj povsem drugega. Osebno menim, da nas to bogati in dela žive, da je to morda še najbolj svoboden del današnje družbe, kjer se lahko sprašujemo o tem, v katero smer gremo in kaj določeni procesi pomenijo. To je polje, kjer se je dovoljeno za trenutek ustaviti in zamisliti, tisto, kar je v vsakdanjem življenju že skorajda nemogoče ali pa celo nedopustno. Kultura nas oblikuje, nenazadnje je kultura tudi to, kako nekoga pozdravimo, kako se vedemo za mizo, v gledališču ... Želela bi si, da bi kultura v medijih ne bila več domena samo ozko zainteresirane javnosti in da bi dosegla čim širši krog občinstva. Vesela sem, da lahko ustvarjam v mediju, kjer imajo kulturne vsebine posebno mesto, s čimer javni servis izpolnjuje enega od svojih temeljnih poslanstev. O načinih poročanja javnega servisa o kulturi sem raziskovala v svoji diplomski nalogi, sedaj pa se sprašujem o tem, kako zadostiti javnemu interesu na področju kulture. Novinarski in voditeljski poklic sta zaradi družbenih, ekonomskih in drugih sprememb izgubila nekaj svoje kredibilnosti, za kar bomo del odgovornosti morali prevzeti tudi sami. Popuščamo raznoraznim pritiskom, s čimer pa poklic izgublja svojo integriteto in javnost dostop do verodostojnih, kredibilnih in obenem zanimivih informacij.”

> Kot novinarka se tudi spopadate na različnih novinarskih področjih. To ni vedno enostavno in preprosto.

“Izjemno sem hvaležna vsem svojim nekdanjim in sedanjim urednikom, ki mi ponujajo priložnosti za rast pri novinarskem, voditeljskem in redaktorskem delu. Doprinos k informativnim oddajam je izmerljiv in viden v prispevkih z najrazličnejšimi tematikami, delo dežurnega novinarja ob koncih tedna je preizkušnja za ažurnost, sposobnost hitrega odzivanja, predvsem pa je preizkus sposobnosti samostojnega oblikovanja informacij z najrazličnejših področij. Oddaja Dobro jutro je tiste vrste oddaja, ki se je ne moreš naveličati, saj s svojimi pestrimi vsebinami ponuja nešteto možnosti za izražanje. Televizijski čas, pa tudi radijski, teče hitreje od običajnega, pa vendar ta oddaja omogoča, da se v najrazličnejše tematike poglobimo, damo možnost tudi gledalcem, da se nam pridružijo. To je povsem neprimerljivo z minuto in še nekaj sekundami, kolikor traja povprečen prispevek za informativno oddajo, v katerega je treba zajeti čisto vse.”

> Kako ste zašli v voditeljske vode?

“Najprej bi rada povedala, da imam do poklica voditelja visoko spoštovanje. To je poklic z veliko začetnico, to pravim ne zato, ker bi bil več vreden od ostalih, ampak ravno nasprotno, ker mu pogosto kot družba ne priznamo zahtevnosti, odgovornosti, teže in spoštovanja, ki si ga zasluži. Kot družba tudi danes potrebujemo kakovostne oddaje, ki bi pustile sled v času, tako kot so to naredile nekatere oddaje, ki jih vsi hranimo nekje v svoji podzavesti. V spominu jim imamo tudi, ali pa predvsem, po zaslugi voditeljic in voditeljev. Nastop pred občinstvom je večplastna zgodba, sestavljena iz nenehnega stremljenja k najboljšemu, kar zahteva izjemno veliko priprav, obvladovanje jezika in izreke, veščin nastopanja in sposobnost vživljanja v sogovornika, vsebino. Predpogoj pa je dobra zamisel, v katero verjame celotna ekipa in razmere, v katerih jo ustvarjalci lahko posredujejo občinstvu.”

> Nataša Benčič je deset let vodila prireditev Osebnost Primorske , letos ste vi prevzeli njeno vlogo.

“Občudovala sem njeno energijo in bila z njo soočena ves čas, kolikor sem jo imela možnost opazovati pri skupnih snovanjih projekta v preteklosti. Nataša je s svojimi zamislimi vsako leto ponudila nekaj novega, kar smo vsi pričakovali z navdušenjem in v januarju tudi občudovali na odru. S projektom je živela vsa leta. Vanj je vložila veliko truda, vztrajnosti, prisrčnosti, svojo osebno noto in tudi pogum. Nataša Benčič je osebnost Primorske, pa četudi še ni bila nominirana zanjo. Resnično sem vesela, da mi je bila dodeljena ta naloga, lotila sem se je nadvse resno in s spoštovanjem do vsega opravljenega dela v prvih desetih letih prireditve.”

> Kakšna je razlika stati na odru pred občinstvom ali pred televizijskimi kamerami?

“Biti v neposrednem stiku z občinstvom je nekaj povsem drugega od nastopa pred televizijskimi kamerami. Občinstvo pred teboj te začuti v trenutku in obratno, voditelj hitro zazna, kako diha občinstvo. Umetnost poklica je, znati vsakič znova ustvariti čaroben spoj, ki lahko pripelje do navdihujočih trenutkov, dovtipov, ki so izven meja scenarija in predvidenega okvira. To je res čarovnija, ki nam je včasih namenjena, spet drugič ne. Nekaj najlepšega je, ko lahko občinstvo nasmejim, ali pa vsaj razveselim in to je najlepše darilo za opravljeno delo. Televizijske kamere so nekaj povsem drugega, predstavljam si, da je na drugi strani nekdo, ki si zasluži, da vsebine podam na najboljši možni način. Kljub temu da je med gledalci in voditelji medij - kamera, lahko vseeno pride do pristnega stika, a to se zgodi nekoliko drugače oziroma po drugi poti. Televizija je izjemno neizprosen medij, človek težko kar koli skrije, zato je najbolje, da je takšen, kot je. Mislim, da je to najbolj neposreden nagovor, ki ga na koncu ceni in zazna tudi občinstvo.”

> Karin Sabadin - dosegli ste, kar ste želeli že v dijaških letih.

“Novinarsko in voditeljsko delo ima, tako kot ostali poklici, svoje specifične nianse. V tem poklicu vztrajajo samo tisti, ki globoko verjamejo v njegovo sporočilno moč. Velika večina tistih, s katerimi smo prestajali prve preizkušnje, je poklicno pot nadaljevala drugje. Če poenostavim, ostanejo samo tisti, ki se jim zdi res smiselno hoditi naokrog z mikrofonom v roki, včasih po dežju, včasih po žgočem soncu, včasih ob petih zjutraj in včasih sredi noči.

Dokler opravljamo delo z veseljem, lahko s tem razveseljujemo tudi svojo okolico, javnost. Sicer pa v življenju nikoli ne vemo, kaj nam še pride naproti, najbolje je biti vedno pripravljen na vse in odprt za nove priložnosti.”

> Ko zaključite s svojim delom na TV Koper, kakšna je mlada in prijetna Karin? Dobra ali nespretna gospodinja ?

“Poskušam čim bolje izkoristiti prosti čas. Najraje imam nonine kuhane štruklje, polnjene s pršutom in parmezanom, ki sva jih tudi že delali skupaj. Druga nona naredi odlične polnjene paprike, ki jih obožujem. Sestra pripravi domače raviole in lasagno. Mama pa stavi na darove narave. Iz tega bi lahko sklepali, da ne kuham, a ne? Uživanje v dobri hrani je zame pomembno, veliko mi pomeni doma pripravljen obrok, tako da tudi kuham. Najraje ribe.”

> Zagotovo je v vašem predalu še kakšna neizpolnjena želja.

“Želje nas poganjajo. Vsak ima svoje, zdi se mi pomembno, da jih gojimo in negujemo sami pri sebi in s tem smo že na dobri poti do uresničitve. Do tja pa nikoli ne vemo, kaj vse se lahko pripeti. Ravnovesje med osredotočenostjo in sposobnostjo sprejemanja, kar nam življenje prinese, je najverjetneje najboljša rešitev za vse nas.”

Majda Santin

---