Karamela - “ni udarca brez starca”

Skupine Karamela, ki so jo leta 1982 ustanovili člani skupin Bumerang, Faraoni - predhodno pa tudi Kameleonov in Septembra- se je že ob nastanku prijel vzdevek super skupina.

Do leta 1990, ko je tudi prvič prenehala z delovanjem, je Karamela veljala za eno najboljših koncertno-spremljevalnih skupin na takratni jugoslovanski sceni, saj je sodelovala v projektih in nastopih pevcev, kot so Josipa Lisac, Janez Bončina, Massimo Savić, Vlado Štimac, Dado Topič ... V obdobju med 1982 in 1990 je skupina koncertirala na vsem bivšem jugoslovanskem tržišču, redno pa je gostovala tudi na mednarodnih odrih: v Italiji, Rusiji ter na številnih festivalih - Pistoia Rock, Festival Šlager - Sarajevo, Splitski festival, Mesam Beograd.

Konec 90. let minulega stoletja je v nekoliko spremenjeni zasedbi izšel CD album z naslovom Najlepša so jutra, nato pa je skupina drugič prenehala z delovanjem. Po 19 letih diskografskega odmora pa se Karamela, legendarni koprski rock bend oziroma glasbene legende Jadran Ogrin, Zlati Klun, Goran Velikonja in Marjan Malikovič vračajo na glasbeno tržišče s studijskim albumom Brez strahu, ki je nastajal kar nekaj let. O vrnitvi skupine smo se pogovarjali z Zlatijem Klunom.

“Tokrat pa smo si res vzeli čas in kar premišljeno eksperimentirali. Čeprav je bila večina materiala napisana že takoj na začetku nastajanja albuma, so skladbe, ko smo jim dodajali besedila in instrumentalne vložke, kar nekajkrat spreminjala svojo obleko, muzikalnost. Od prvega posnetka za studijski album pa do enajste popevke, je res minilo kar dve leti. Samo člani skupine Pink Floyd so bili počasnejši ...”

> Znano je, da glasbeniki ne poznajo upokojitve, vendar ste se vi izgubili kar za nekaj let. Vsak je bolj ali manj uspešno hodil po svoji poti, tudi v povsem neglasbenih vodah.

“Ko je zaradi znanih zgodovinskih dogodkov v devetdesetih letih razpadlo tako jugoslovansko in hkrati tržišče Sovjetske zveze, je bend 'pristal' na mirovanju, čeprav nikoli nismo objavili razpada skupine. Vsi smo tako ali drugače ostali aktivni in zapisani glasbi. Življenjskih zgodb pa se je nabralo za precej debelo knjigo. Predolgo bi bilo sedaj o tem spregovoriti. Kdaj drugič.”

> Zakaj Brez strahu in kako je nastajal album. Kdo je podpisal enajst novih avtorskih skladb Karamele?

“Na albumu, ki je nastajal v studiu Jork v Dekanih, sta kot avtorja glasbe in pod nekatere tekste podpisana Jadran Ogrin in Marjan Malikovič, besedila so prispevali še Vanja Valič, Vasja Klun in Drago Mislej Mef. Torej, skoraj družinska ekipa. Nekaj skladb je nastajalo sočasno s tekstom, za druge pa je bilo besedilo napisano na posneto melodijo. Ko je bilo snemanje končano, smo vse, kar smo posneli, dobro poslušali in ugotovili, da vse skladbe brez strahu lahko objavimo. In od tod naslov Brez strahu. Zdel se nam je simpatičen, pa še primeren letom, ko nekateri strahovi počasi izginjajo.”

> Kako, da ste se po tolikih letih namenili ponovno ustvarjati v snemalnem studiu?

“Pred dvema letoma smo se zbrali na odru in zaigrali. V trenutku se je med nami vzpostavila kemija, ki je bila vedno prisotna, ko smo poprijeli za inštrumente. Bilo je, kakor da nismo igrali od prejšnjega dne. In, ko to glasbenik začuti, ni več pomoči. Usedli smo se in sklenili, da se vidimo v studiu York v Dekanih in tako je bilo. Nikamor se nam ni mudilo, ustvarjali smo, se zabavali, uživali ob igranju, skratka, bilo je čudovito! Vrnili smo se v dobra stara leta, v obdobje, ko smo pridno koncertirali doma in v tujini, predvsem v takratni Sovjetski zvezi.

Na ovitek plošče smo zapisali:

'Bila je ena tistih noči posvečenih obujanju starih spominov in hkrati ustvarjanju novih, bila je prva pomlad po zadnjem uradnem koncu sveta, bil je uspešen špil po dolgem odmoru ... smo se pogledali v oči in si rekli: jebiga, zakaj pa ne'.

Plod vsega je izdelek, ki je pred vašimi očmi, v vaših ušesih in mogoče nekoč v vaših dušah. Izdelek, ki želi biti svež, ne da bi izgubil tisto identiteto, ki je Karamelo krasila skozi vso njeno zgodovino.”

> V skladbah vašega novega studijskega albuma se srečujemo tudi s prijateljstvom, ki spominja na dobre stare čase ...

“Na plošči domujejo različni navdihi in zgodbe, seveda se tudi teme prijateljstva nismo izognili. Še najbolj se to sliši v pesmih Manjkaš nam in Žusterna Blues. Prva je zelo čustvena in posvečena življenjskemu soborcu in prijatelju, druga pa, kot že naslov skladbe pove, govori o prijateljih in lokaciji, ki je nekako postala sinonim za primorsko glasbeno sceno.

Kopru so, denimo, že v šestedetih govorili jugoslovanski Liverpool, seveda najbolj po zaslugi Kameleonov. V mestu pa je takrat delovalo še veliko skupin - Čmrlji, Juniorji, Kalamari, Diamanti, Demoni, Adonis … Mladinska scena šestdesetih in sedemdesetih se je odvijala v Mladinskem klubu, Circolu, poleti pa na terasi Žusterna, kjer se je igralo trend glasbo, denimo Black&Blue iz Poljske. Medtem ko je dogajanje v mestnem jedru z leti vsihalo, je konec osemdesetih v Žusterni zrasel Camel Club, ki je ponudil ogromno kakovostnih rock, blues in jazz izvajalcev. Ta tradicija se je kasneje nadaljevala v Snack baru. Tako je Žusterna edina ohranila kontinuiteto do današnjih dni in postala kraj druženja kar nekaj generacij in trdnjava, kot temu pravimo, rock glasbe. Žusterna Blues govori ravno o tem, o druženju generacij, prijateljstvu in glasbi - bluesu kot skupnemu imenovalcu vsem tistim, ki so tako ali drugače gradili in so zaslužni za to tradicijo, med temi je vsekakor tudi Slavko Franca, med ostalim lastnik muzeja Rolling Stones v Portorožu.”

> Vaš album je izšel pri Croatia Records. Niste bili zanimivi za slovenske založnike?

“Resnici na ljubo, sploh nismo razmišljali o založbi, ko smo začeli snemati skladbe za album. Ko pa se je javila založba Croatia Records, ker so slišali, da snemamo nov studijski album, smo ponudbo sprejeli. Založba Croatia Records je najmočnejša založba na celotnem Balkanskem prostoru in smo zelo zadovoljni, da smo prišli pod njihovo okrilje. Zanje ni bila nikakršna ovira, da prepevamo samo v slovenskem jeziku, nasprotno! Sicer pa moram povedati, da to ni naša prva plošča pri tem založniku. Leta 1983 smo pri njih posneli in prispevali tudi aranžmaje za skladbe Karla Metikoša, ki jih je napisal za studijski album Hoču samo tebe Josipe Lisac. Štiri leta kasneje, to je leta 1987, smo z Josipo na velikem koncertu nastopili v novi zagrebški športni dvorani Cibona (danes Dom Dražena Petrovića). To je bil premierni glasbeni dogodek v tej dvorani. Lepi spomini.”

> Nameravate album predstaviti tudi izven slovenskih meja?

“Seveda, album bomo pod okriljem Croatia Records predstavili v vseh državah nekdanje Jugoslavije. Se že veselimo ponovnega potovanja po Balkanu in srečanj in ... pa še kakšen čevap bo padel ... ha,ha!”

> Člani Karamele ste sestavljali danes že kultne bende (kakor je tudi Karamela) - Kameloni, Boomerang, September …

>“Res je. Izgubili smo, žal, nekatere kolege, ampak, verjeli ali ne, smo v stiku in marsikomu priskočimo na pomoč pri nastopu. Še lepše pa je, ko se zberemo na fešti, posvečeni temu ali onemu dogodku. Sicer pa razlog za srečanje in žuriranje največkrat sploh ni pomemben. Važno je, da se srečamo, nazdravimo, pogovorimo. Da nam je lepo in, seveda, da obujamo spomine! Tudi to se zgodi!”

> Se nameravate vrniti na koncertne odre?

“Prva javna predstavitev našega novega studijskega albuma Brez strahu bo v soboto, 25. marca, v Snack baru v Žusterni. Najprej bo kratka tiskovna konferenca založnika Croatia Records, nato bo koncert. Ob tej priložnosti vabim vse, ki vsaj malo slutijo, kaj lahko pričakujejo od koncerta in tudi predstavnike mlajše generacije, da pridejo na koncert in se prepričajo, da je rek 'ni udarca brez starca', še kako živ. Skratka, dobrih vibracij vsekakor ne bo manjkalo.

Glede na to, da smo zagnali motorje na polno, bomo s predstavitvami in nastopi v prihajajočem obdobju nadaljevali tudi po Sloveniji in, kot že rečeno, tudi izven naših meja. Naj povem še, da smo že prejeli vabilo za koncerte v Rusiji. Povsem nepričakovano, vendar se tega zelo veselimo!”

---