Hang - melodija in ritem

V javnosti se čedalje pogosteje pojavlja nov glasbeni inštrument, poimenovan hang, ki so ga “izumili” šele pred petnajstimi leti.

Boris Magdalenc Foto: Bogdan Macarol
Boris Magdalenc Foto: Bogdan Macarol

Njegova izumitelja sta Švicarja Felix Rohner in Sabina Schärer, ki sta idejno izhajala iz karibskih kovinskih bobnov konkavne skledaste oblike in na katere se po notranjosti igra s palčkami.

Hang je sestavljen iz dveh polovic globoko vlečene, nitrirane jeklene pločevine s patentiranimi dodatki drugih različnih kovin, ki sta na platišču zlepljeni, notranjost pa je votla. Njegova oblika še najbolj spominja na kakšen neznani leteči predmet ali na želvin oklep. Na sferično izbočeni hang se igra le z rahločutnim udarjanjem z roko ali s prsti, na kar nakazuje tudi ime inštrumenta, ki v bernskem nemškem dialektu pomeni roka. Glede na to, da je inštrument drag, dolge zanj so tudi čakalne vrste, ga ima v Sloveniji le nekaj glasbenikov.

Med njimi je tudi Boris Magdalenc, ki nanj igra profesionalno. “Na hang sem čakal leto in pol in v Bernu sem ga prevzel pred šestimi leti. Ti izvorni proizvajalci jih zdaj ne delajo več, so pa jih začeli po svetu proizvajati drugi, vseh je okrog 80. Res kakovostnih je okrog pet in vsi ti ostajajo le pri ročni obdelavi z lesenim kladivom. Tudi zato ne preseneča, da originalni rabljeni inštrumenti dosegajo ceno celo 10 tisoč evrov,” je povedal Magdalenc.

33-letni glasbeni samouk je najprej igral kitaro, a že kmalu so ga osvojila tolkala, od bongosa do djembe in darbuka. Glasbeno kilometrino si nabira z igranjem na ulicah, s hangom pa igra tudi v različnih zasedbah - Musungu, Arabeskas, Mojster Vetrocvetk ter Krtek i Čarapaška.

“Medtem ko da kitara glasbi predvsem melodijo, tolkala pa ritem, sem v hangu našel oboje. Njegov magični zvok me je začaral, dejansko je udejanjanje tega, kar sem vse življenje iskal kot glasbenik,” je dodal Magdalenc. Izpod njegovih rok je ta eksotični zvok novega kovinskega ideofona, po forumih ga opisujejo celo kot nebeški, prijel se ga je tudi vzdevek glasbena skulptura. V zadnjih letih je z njim obogatil zven skupine Orkestrada in dua Adanna. Hang je z avtorsko glasbo igral tudi v glasbeni podlagi dveh slovenskih filmov - Kraški dediščini ter Naši zgodbi.

Njegov najnovejši glasbeni projekt je naveza z violinistom Matijem Krečičem iz Orkestrade, s katerim sta konec lanskega leta izdala nov in za slovensko glasbeno sceno osvežilen glasbeni cede, poimenovan Skarabej. Na njem je šest avtorskih pesmi, pod katere sta oba podpisana. Ob solo vložkih in prepletu obeh inštrumentov sta spletla dialog raznolikih glasbenih tradicij, afriških in arabskih ritmov, meditativnih trans vložkov, vse do klasike. “Skarabej je hrošček, ki je znan iz egiptovske mitologije, živi pa tudi pri nas. Sam ga srečujem na poteh okoli Beke pri Kozini, kjer živim zadnja štiri leta in je narava vir inspiracije za ustvarjanje glasbe. Ta neumorna žival kroglico, v katero nato zaleže jajčeca, vali od vzhoda proti zahodu, pri tem posnema pot sonca po nebu. Simbolno ob tem žari jutranjo svetlobo in toploto, s čimer ustvarja pogoje za obnovo življenja v vsem, kar obstaja,” je utemeljil ime albuma. Hang si je s solo nastopi že utrl pot na svetovne glasbene odre, a pri nas se šele bori za svoj prostor pod soncem. Tamdem, združen pod soncem Skarabeja, ga te dni predstavlja na turneji po Sloveniji.

Bogdan Macarol


Najbolj brano