Glasbeni spomini na grajskem dvorišču
Z Matjažem Švaglom, enem od ustanoviteljev in kitaristov skupine Kalamari, smo se tokrat pogovarjali o 20-letnem delu skupine, ki ga bodo po “kalamarovsko” proslavili na grajskem dvorišču v Štanjelu 29. junija.
Dvajset let delovanja in sodelovanja, vzponi in padci, kar nekaj nosilcev zvoka, so mejniki, ki so pustili pečat tako v poslovnem kot zasebnem življenju članov skupine.
Uspešna glasbena pot skupine Kalamari se je začela leta 1993…
“Tako je, decembra 1993 se je naša zgodba začela, takrat smo delovali še kot trio, Pepi, jaz in Sandi Kokošar, ki je z nami vztrajal celih deset let.”
Dve desetletji sta, torej, mimo od pogumne odločitve, da se boste glasbi predali v celoti, da bo prav glasba vaša profe sionalna izbira …
“Še kakšno leto po ustanovitvi benda smo sicer še hodili v redno službo, kasneje pa to preprosto ni bilo več mogoče. Vedeti je treba, da je bilo takrat zelo veliko nastopov, v najboljših letih tudi do 150 letno. Koncertirali smo tako rekoč povsod, v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Švici in seveda po državah nekdanje Jugoslavije.”
20 let lepih in manj lepih trenutkov? Ste si kdaj rekli: “ Zdaj pa je dovolj! Dovolj glasbe!”
“Seveda smo si včasih po tihem želeli, da bi po vsakodnevnem nastopanju imeli vsaj dan počit ka, da bi se glasbi povsem odrekli, tega pa ni bilo nikoli. To je naše, moje življenje. Lepih trenutkov je bilo veliko, manj lepe pa tako ali tako kaj kmalu pozabiš. Najhuje nam je bilo ob tragični izgubi našega basista Tineta Jelena. Z delom smo vseeno nadaljevali, saj sem prepričan, da bi si tudi on to želel.”
Matjaž, tako dolgo ustvarjalno obdobje ima za sabo zagotovo tudi trenutek, ki ga ne boste nikoli pozabili….
“Veliko takih prelomnih trenutkov je, eden pa res izstopa. Nikoli ne bom pozabil na občutke, ki sem jih imel, ko smo snemali popevko Angelca. To je bil prav poseben občutek, ki me ni varal. Popevka je postala takoj priljubljena, danes je zimzelena uspešnica. To je bila naša prva stopnička k širši prepoznavnosti, naš prvi pravi hit.”
Poskušam uganiti, ali je mogoče vaš najmanj prijeten spomin v minulem obdobju odhod na Evrovizijski festival leta 2010?
“Zagotovo. Bili smo neverjetno veseli, ko nas je občinstvo izbralo in poslalo na evrovizijski oder. Zanimivo je, da se na izbor nismo prijavili sami. Dr. Leon Oblak, ki je za naš glasbeni album Nariši veliko srce prispeval pet besedil, je spoznal dolenjske glasbenike in porodila se mu je ideja o sodelovanju. Dogovoril se je z ansamblom Roka Žlindre, pripravil popevko skupaj z Marinom Legovičem in nas poklical ter povabil v studio, kjer je popevka nastajala. Sprva smo začudeno gledali na to sodelovanje, vendar moram povedati, da smo bili kar hitro navdušeni nad popevko Narod ozabavni rock. Bila je nekaj drugačnega, vsaj za nas! Po tem pa je še občinstvo potrdilo naše navdušenje. In glej ga zlomka! Ko so nas izbrali za Evrovizijski festival, se je stroka popolnoma obrnila proti nam. Popevko so raztrgali, skoraj je niso predvajali na RTV Slovenija, čeprav smo jih zastopali v Oslu. Niso nas promovirali izven domovine, šli smo na festival brez videospota, skratka vse je bilo neverjetno mačehovsko. Da ne omenim tiskanih medijev. Sicer pa smo spoznali velike profesionalce in prijetne kolege narodnozabavnega ansambla Roka Žlindre. Nekaj pozitivnega v negativnem, vendarle.”
Sicer pa Kalamari zelo radi vabite k sodelovanje glasbene kolege …
“Že na našem drugem cedeju S tabo držim, smo za sodelovanje pri hudomušni skladbi Angelca povabili prijatelje, Slavka Ivančića, Tulia Furlaniča in Marka Vuksanoviča. Skladba se je prijela in lahko trdim, da je še danes nepogrešljiva na vseh veselicah in žurih.
Veliko smo sodelovali tudi, z žal že pokojnim, Danilom Kocjančičem. On nam je za vsak naš cede napisal vsaj eno skladbo. Pri tekstih naših skladb, ki so sicer Pepijevo področje, so včasih priskočili na pomoč Drago Mislej Mef in dr. Leon Oblak.
Posebej zanimiva je ena naših novejših skladb Dobro jutro, pri kateri so svoje glasove prispevali še Slavko s klapo Solinar, Dare Kaurič (Kingston), Marko Vuksanovič, Drago Mislej Mef in pa znova vedno bolj aktualen Prizmin bobnar in pevec, Ladi Mljač. Radi sodelujemo s kolegi, saj se tako tudi prijetno družimo.”
Kaj pa vaše sodelovanje na festivalih? Zelo uspešni ste bili na festivalu Slovenska popevka?
“S skladbo V vetru rdečih zastav smo na Slovenski popevki leta 1999 pristali na drugem mestu in dobili tudi nagrado za tekst. S to popevko smo osvojili slovensko glasbeno tržišče. Sodelovanje na festivalu Slovenska popevka je bilo za nas vedno uspešno. Vedno smo se visoko uvrstili, za skladbe Kup besed, Zadnja šansa in Preden zaspi smo bili nagrajeni.”
Zakaj vas v zadnjem obdobju ne vidimo več na festivalskih odrih?
“Lani smo na Melodijah morja in sonca predstavili skladbo Poletje 2000. Res pa je, da se po grenki izkušnji z EME 2010, festivalov bolj izogibamo, čeprav je ravno sodelovanje na festivalih, vsaj pri nas, najbo ljša promocija skladbe in skupine, še posebej, če se popevka visoko uvrsti.”
Skupina Kalamari je kar nekajkrat zamenjala člane. Vidva s Pepijem Ježem sta edina, ki sta ostala od originalne zasedbe, ali ne?
“Najmočnejši ostanejo, hahaha. Ne poznam skupine, ki bi 20 let ostala v isti zasedbi. Nekdo se naveliča, drugi ima študijske obveznosti, tretji družinske težave, nekdo pač ne dohaja ostalih, nekomu se ne splača … Pri vseh skupinah prej ali slej pride do tega in kdor ni povsem predan in popolnoma prepričan v to kar dela, po določenem času zapusti skupino. Res je, s Pepijem sva v skupini od ustanovitve.”
Za vami je kar nekaj nosilcev zvoka in tudi nastopov…
“V našem arhivu je sedaj avdio kaseta in sedem CD-jev, skupno nekaj čez 80 skladb. Avtorja sva večinoma midva s Pepijem. Do leta 2008, ko smo se začeli soočati s krizo, smo imeli tudi do 150 nastopov letno. Od takrat pa se je vse drastično zmanjšalo.”
Sodelujete z ansamblom Prizma, pa s Slavkom Ivančićem. Pepi se spogleduje s country glasbo skupine Wild Spirits, napisal je knjigo Do mek pod brinom in tudi gostinstvo mu ni tuje. Kako lahko vse to usklajujeta z delom v skupini?
“ Preprosto - živim za glasbo in tako poleg sodelovanja s Prizmo, Ivančićem in mladim rock bendom Pelhan, zelo rad tudi produciram. Minuli mesec sem dokončal zgoščenko klape Solinar, ki smo jo snemali več kot leto dni, prav zaradi usklajevanja obveznosti, tako mojih kot njihovih. Če pravilno razporediš prioritete in se dela lotiš z veliko dobre volje, je možno skoraj vse. Produciral sem tudi dve zgoščenki Iztoka Mlakarja, Rimarije iz oštarije (2001) in Romance brez krjance (2008). Prav tako Pepi. Ni več veliko nastopov in s Pepijem sva se podala tudi v druge vode. Kalamari pa imajo, seveda, prednost.”
29. junija boste v Štanjelu z velikim koncertom praznovali 20. obletnico delovanja …
“Takšna obletnica zasluži praznovanje, ali ne? Zelo smo veseli, da je za nacionalno RTV hišo ta dogodek zanimiv in tako ga bo posnela in predvajala v svojem programu. Nastopili bomo v nekoliko okrepljeni za sedbi, s tolkali, tremi pihalci in dodatno kitaro, tako da bo na odru kar deset glasbenikov. Z nami bodo ta dogodek obe ležili tudi gostje in glasbeni prijatelji - Tinkara Kovač, Slavko Ivančić ter klapa Solinar in Drago Mislej Mef, ki bo prireditev na svoj prepoznaven način tudi povezoval. Mislim, da bomo z našim občinstvom preživeli lep glasbeni večer, pač takšen, kot se spodobi za praznovanje 20. obletnice delovanja skupine Kalamari.”
Načrti za prihodnost?
“Verjamem, da nismo rekli še zadnje besede, še naprej bomo snemali svojo avtorsko glasbo in upajmo, ponovno veliko nastopali. Energije in volje ne manjka, saj smo nenazadnje pravi Kraševci!”
Torej se nam ob vaši 25. obletnici ponovno obeta velik koncert?
“Zagotovo, saj smo Kalamari zelo trdoživi. A najprej moramo s prijatelji, oboževalci in vsemi, ki so nas spremljali dve desetletji, dostojno proslaviti to kratno obletnico.”
Majda Santin