Folk, veseljaštvo in uporništvo so vedno šli z roko v roki!

Ambasadorji poskočnih folk-punk-rock ritmov in dobre volje iz zasedbe Happy Ol' McWeasel so sredi marca izdali svojo drugo ploščo Heard Ya Say! ter se takoj podali na glasbo promocijo po vseh Sloveniji.

Zasedba Happy Ol
Zasedba Happy Ol' McWeasel Foto: Arhiv Happy Ol'mcweasel

Gregor Jančič - Moon (vokal, akustična kitara), Primož Zajšek - Ufo (harmonika), Aleš Voglar (bobni), Martin Bezjak (violina), Aleš Pišotek (električna kitara), Tine Trapečar (banjo, akustična kitara, spremljevalni vokal) ter Matej Kosmačin (bas kitara) s svojo avtorsko glasbo v irsko-keltskih melodijah, pomešanih s punk-rockom, razveseljujejo poslušalce tudi izven domače dežele. Poleg Evrope sežejo njihove veseljaške himne še na Japonsko ter v Združene države Amerike.

Pogovarjali smo se s pevcem Gregorjem Jančičem.

> Po treh letih od izida prvenca No Offence je pred nami vaš nov izdelek Heard Ya Say! Kako ste ga nadgradili in po čem se razlikujeta?

“Album Heard Ya Say! je bolj kompleksen in dodelan tako v smislu strukture pesmi, sloga in raznolikosti nasploh kot tudi s produkcijskega vidika. Po eni strani gre za neko logično nadaljevanje No Offence, po drugi pa za odkrivanje nekih novih smeri in iskanja novih izzivov. Z drugimi besedami - bend raste, dozoreva in to jemljemo kot dosežek ter gonilno silo, ki nas vleče naprej in ohranja ustvarjanje glasbe zanimivo. Na albumu je mogoče slišati veseljaške himne, po katerih smo prepoznavni, in tudi komad ali dva, ki pihata na dušo vsem romantikom. Pripravili smo pa tudi kak razvrat - logično (smeh)!”

> Ducat novih skladb ste odeli v vaše tradicionalne irsko-keltske hard core-punk-rock melodije. Kako pri vas pravzaprav poteka glasbeno ustvarjanje?

“Proces ustvarjanja glasbe pri nas poteka na več načinov. Od tega, da se iz spontanega kitarskega 'riffa' ali melodije na harmoniki, banju, violi razvije komad med druženjem v prostoru za vaje, pa do tega, ko nekdo na vajah predstavi novo pesem, ki jo je pripravil doma in jo v skupnem duhu zaključimo, da vsak doda svoj pečat. Na koncu se v timskem duhu vsi podpišemo kot avtorji. Sam sem v večji meri pristaš tega, saj je mnogo lažje ustvarjanje pesmi na tak način in tudi hitreje, že zaradi dejstva, da naša skupina šteje sedem članov in je potreben maksimalen fokus za ustvarjanje … Kar pa ob obilici piva, viskija in polnem hladilniku niti ni tako lahko (smeh).”

> Od kod sploh ideja za izbrani glasbeni žanr? Ste vsi ljubitelji irsko-keltskih zvokov in ostalega, kar spodi zraven?

“Vsak konec pomeni nov začetek. S Primožem (harmonikarjem) sva praktično ostala brez skupine, kjer sva predhodno skupaj igrala, seveda so pa apetiti po ustvarjanju ostali in ni nama preostalo drugega, kot da nadaljujeva svojo pot. Sedela sva ob pivu in študirala, kakšnega projekta bi se lahko lotila. Oba sva bila pristaša irsko-keltske, folk in pa seveda rock glasbe vseh podzvrsti. Pojavila se je priložnost, da okupirava oder za St. Patricks day, ki je bil teden dni pred nama. Sprva je bila ideja, da nastopiva sama, on na harmoniki, jaz na akustični kitari in vokalu. Ni trajalo dolgo, ko sva okoli sebe nabrala celotno zasedbo, ki je ves teden žulila irsko, škotske, keltske, folk komade in jih zavijala v punk rock aranžma. Prvi koncert nam bo ostal v spominu predvsem po razprodani dvorani Klub MC Pekarna in neverjetnemu vzdušju, kar pa je privedlo tudi do tega, da so nas opazili producenti Festivala Lent in nas po komaj mesecu dni od prvega koncerta že povabili na Mladinin oder tega legendarnega festivala, za kar smo še danes izjemno hvaležni. To nam je dalo krila, koncert pa je bil spet norija.”

> Vaša besedila odražajo družbeno kritičnost in nagovarjajo posameznika, da je v slogi moč ter da smo skupaj močnejši. Menite, da tovrstno razmišljanje vselej prinaša boljši jutri?

“Seveda. S takšnimi in podobnimi izjavami ne ciljamo na to, da posameznik naj ne razmišlja s svojo glavo in da naj sledi črednemu nagonu, sploh ne. Gre se za to, da smo ljudje socialna bitja, ki težijo k druženju, spoznavanju, slogi in dobri volji. Happy Ol' McWeasel radi verjamemo, da združujemo ljudi različnih starosti, kultur, barve kože ... Politika je tista, ki ljudi sebi v prid razdružuje, mi pa težimo k temu, da to skušamo nekako popraviti z vlivanjem dobre volje skozi glasbeno izražanje in na skupnih koncertnih seansah s poslušalci. Na naših koncertih se čuti, da vsi dihamo v eno in to nam je najbolj pomembno. Generalno smo vsi del ene velike zgodbe in vsak na svoj način prispeva za boljši jutri, vsaj moral bi. Je pa to seveda odvisno od posameznika, vedno imaš pametnjakoviče, ki solirajo in skrbijo samo za svojo rit. Na svetu smo zaradi ljubezni nekoga drugega in ne zaradi sebe, zato je prav da se ljubezen in dobra volja vračata, življenje je itak ena velika vzajemna zgodba. Sicer pa, kaj bi počel stvari sam, če jih lahko v dvoje ali troje (smeh). Dobra volja in glasen krik je tisto, kar je v apatičnih momentih najbolj pomembno in tega se nekako oklepamo. Sicer pa ja, več glav tudi več ve.”

> Seveda ste pri tem igrivi, veseli, energični in nemalokrat sarkastični. Kaj je vaš osrednji navdih pri pripravi glasbe in besedil?

“Navdih za ustvarjanje besedil vedno poiščemo okoli nas. Tem nikoli ne zmanjka, le ozreti se je potrebno okoli sebe. Pa naj bo tematika družbeno kritična, osebno izpovedna, ko te pusti punca, ali pa celo čista fikcija v smislu Robina Hooda, ki rešuje svet v svojih pustolovščinah. Ko v nekem trenutku nekaj začutimo, to zapišemo, in ko menimo, da je pravi čas, tudi zakričimo.”

> Svoje mesto ste našli tudi na vedno bolj razviti in vplivni mednarodni folk-punk-rock glasbeni sceni. Kako je omenjeni žanr razvit v svetu?

“Dotičen žanr je v svetu relativno dobro zastopan, vse več poslušalcev imamo v tujini, ki nam sploh ni tuja, saj smo naskočili in polili že marsikateri evropski oder. Igramo veseljaško folk glasbo s pozitivnim nabojem, ki ji primešamo nekaj jajc z uporniško rock noto in tako dobimo zmes, ki jo imajo radi ljudje širom sveta ne glede na kulturo. Folk, veseljaštvo in uporništvo so vedno šli z roko v roki! Ljudje, ki imajo na žalost vajeti v svojih rokah, nas jezijo po vsem svetu in tako se z našo glasbo marsikdo identificira v kričanju zoper njih. Veselimo pa se tako ali tako na tem svetu radi vsi.”

> Sicer pa ste uspeh doživeli ne le na stari celini, ampak tudi v Aziji in Ameriki. Kako je prišlo do sodelovanja z japonsko založbo?

“Šlo je preprosto za poziv s strani iz japonske založbe, češ da vidijo v nas potencial in da bi radi ponudili naš izdelek na japonskem trgu. Najprej smo trg nekoliko potipali, potem so nam preprosto predlagali, da se zadeve lotimo tako kot je treba ob ustrezni promociji in stikih z javnostmi. Prvenec No Offence je bil tako v nekaj mesecih na Japonskem razprodan, kar nam je v veliko veselje, zato tudi z mislimi radi odtavamo na turnejo po Japonski. Kar bo prihodnost prinesla, pa bomo videli, pustimo se presenetiti.”

> Ob tem so vašo pesem Danny Boy uvrstili na soundtrack CBS-ove ameriške TV serije The Crazy Ones , kjer so glavne vloge odigrali Robin Williams, Sarah Michelle Gellar in James Wolk. Kako vam je to uspelo?

“Producenti serije so nas opazili na internetu. Naša glasba je očitno sovpadala z njihovimi željami, zato so nas tudi kontaktirali in povprašali po sodelovanju. Seveda nismo dolgo razmišljali. To je zadeva, ki se ti zgodi enkrat v življenju. Veseli smo in v čast nam je, da Robin Williams nazdravi s pivom ob naši glasbeni podlagi.”

> Kot ambasadorji poskočnih folk-punk-rock ritmov in dobre volje v Sloveniji nimate prave “konkurence”. Zakaj menite, da je tako?

“Očitno ni nobenega, ki bi bil dovolj nor, da bi se tega lotil na tak način kot mi (smeh). Mogoče pa razlog tiči kje drugje, kdo bi vedel. Najverjetneje bi na to vprašanje lažje odgovorili naši poslušalci in ljudje, ki nas poznajo oziroma zunanji opazovalci. Vsekakor pa radi delimo oder s kolegi iz različnih glasbenih skupin in menimo, da je v slovenskem prostoru mnogo dobre glasbe, ki jo družba na žalost velikokrat krivično prezre. Ni vse tuje vedno bolje, tudi mi znamo!”

Prisluhnete jim lahko:

> 17. 4. Metlika (Pung Art)

> 18. 4. Postojna (MC)

> 30. 4. Kisovec (kres Kisovec)

> 8. 5. Nova Gorica (Mostovna)

> 27. 6. Šentviška gora (Gora Rocka)

> 1. 8. Ormož (Ofak Fest)

> 21. 8. Volčja Draga (Rock Šok)

ANA CUKIJATI


Najbolj brano