Elvis Jackson tokrat nagovarjajo radie

Glasbeni četverec Elvis Jackson že več kot petnajst let uspešno krmarijo David Kovšca - Buda (vokal), Boštjan Beltram - Berto (električna kitara), Erik Makuc - Slavc (bas kitara) ter Marko Soršak - Soki (bobni). V tem času so izdali pet albumov in en EP album, posneli so več kot deset videospotov, beležijo pa prek tisoč koncertnih nastopov doma in v tujini.

Elvis Jackson Foto: Nataša Urbančič
Elvis Jackson Foto: Nataša Urbančič

Številnim poslušalcem so tudi uspeli dokazati, kako poseben in glasbeno samosvoj je njihov punk-rock stil, ki še posebej izstopa na njihovi novi plošči Radio Unfriendly. Izšla je v začetku tega tedna, napovedala pa jo je že uspešnica Any Place To Go.

Album Radio Unfriendly prinaša dvanajst odrezavih pesmi v hitrem tempu, ki govorijo o marsičem in na preprost način, obenem pa ne manjka upora, energije, samorefleksije, nostalgije. Radiu so neprijazni samo na prvi posluh. V resnici se vračajo na mesto, ki je že dolgo njihovo, nov album pa je tudi simbolično njihov veliki povratek, osebna zmaga in napoved ponovne vidnejše vloge tudi na evropski punk-rock sceni. Buda, Berto, Slavc in Soki so obrnili nov list v zgodovini benda in tokrat ni več vrnitve nazaj. Albumu so v ta namen priložili tudi čepke za ušesa.

Unikaten primorsko-štajerski kolektiv je od nedolžnih ska-punk začetkov prehodil zanimivo in samosvojo glasbeno pot. Tako žanrsko, kot tudi v izgradnji samosvojega in drznega odrskega nastopa, kar jih dela vedno posebne, drugačne in neulovljive. Osrednji promocijski koncert bo v sredo, 25. marca, v ljubljanskem Kinu Šiška, dan zatem pa bodo nastopili v Štuku v Mariboru. Seznam treh zaporednih nastopov bodo fantje v velikem slogu sklenili v petek, 27. marca, na domači Mostovni v Novi Gorici.

Poklepetali smo z Budo in Bertom.

> Vaš EP Window je izšel pred natanko enim letom, pa je pred vami že nov album, ki ste ga sicer napovedovali, a vseeno se je vse skupaj zgodilo precej hitro, kajne?

Berto: “Še vedno je to zelo pozno (smeh).”

Buda: “V resnici je minilo že šest let od izida našega zadnjega ta pravega albuma Against The Gravity. V tem času smo se odločili, da bomo našo glasbo ločili na radiu prijazne in radiu neprijazne komade, zato smo EP izdali vmes. Tedaj smo našli še nekaj neizdanih skladb, ki smo jim prostor namenili na lanskem izdelku, obenem pa smo s tem zapolnili tudi obdobje, ko nismo imeli koncertov. Tako smo material razdelili, imamo pa ga še veliko na zalogi, tako da bi lahko prav kmalu izdali še en album. Ampak mogoče bo naslednji izdelek v reggae ritmih (smeh).”

> Način snemanja je bil drugačen kot pred šestimi leti, ko ste se odpravili v Združene države Amerike. Kako je bilo tokrat?

Berto: “Takrat smo si snemanje čez lužo lahko privoščili, sedaj žal ne več.”

Buda: “Ta album je skorajda v celoti narejen v Sloveniji. Od začetka snemanja do izdaje albuma sta pretekli skoraj dve leti, nekako se nam je vse malce zavleklo, kar se nam do sedaj ni še nikoli zgodilo.”

Berto: “Vseeno pa je bil to najtežji album v zgodovini Elvisov, ker se nič ni izšlo po dogovorjenih načrtih. Največ časa in največ živcev je pobral prav ta album.”

Buda: “Radio Unfriendly je v naših glavah nastajal dolgo, se počasi razvijal in rasel. Je povratek jedra skupine k svojim začetkom in revizija punk-rock zvoka, s katerim smo odraščali, zaradi katerega smo ustanovili bend in nas obkroža, nismo pa pozabili na primarne vzgibe ter inspiracije. Za snemanje smo angažirali Roka Podbevška v studiu na Metelkovi, za miks je tokrat poskrbel nemški priznani producent in tehnik Arne Neurand, ki je med drugim sodeloval tudi s skupino Guano Apes, mastering pa smo zaupali Janezu Križaju.”

> Kako pa nastaja nov material?

Buda: “Komadi sedaj nastajajo povsem drugače kot nekoč. Včasih so izhajali iz improvizacije na vajah, sedaj pa po večini Berto napiše glasbo doma, nato pride do mene in skupaj pripraviva vokalne linije. Besedila napišem jaz, na vajah nato še basist in bobnar dodata svoj pečat.”

Berto: “Časi so se spremenili do te mere, da ima vsak v bendu svojo funkcijo. Prej smo samo igrali in nas drugo ni zanimalo. Sedaj pa smo postali bolj podjetniški, nekdo skrbi za birokracijo in sponzorstvo, drugi za promocijo, tretji za besedila in intervjuje, nekdo pa mora tudi napisati kako melodijo. Glasba tako večinoma ostane meni.”

Buda: “Vsak opravi svojo nalogo, kar mu dejansko tudi najbolj leži.”

> Pravite, da se s tem albumom vračate k svojim začetkom. Kako pravzaprav?

Buda: “To bi lahko rekli zaradi načina, ki smo ga ponovno ubrali. Odločili smo se, da ne bomo več toliko komplicirali, ampak da bomo zgoščeno posneli tako, kot smo si jo zadali. Zato smo izbrali studio na Metelkovi v Ljubljani ter istega producenta kot pri albumu Go Home and Practice. Odločili smo se za preprostejšo izvedbo.”

Berto: “Prejšnji album je bil precej bolj produkcijsko podkovan, ta pa ni toliko.”

> Mirnejših komadov, kot je bil This time na prejšnji plošči, tokrat ni na albumu, ste zato radiu neprijazni?

Buda: “Seveda, takoj smo vedeli, kam pes taco moli. Ko smo iskali naslov za ta izdelek, smo začeli ugotavljati, da bo ta naslov kar pravšnji zanj.”

Berto: “Hkrati pa je naslov Radio Unfriendly tudi dovolj ilustrativen za globlji razmislek glasbenih urednikov, kdo bi si upal vrteti našo glasbo na radiu.”

> S tem tudi dokazujete, da se ne prilagajate trendom in vam ni do množičnega predvajanja, ampak da verjamete v vašo glasbo in delate tisto, kar vam je všeč in za čemer stojite.

Buda: “Tako je bilo pri nas od vedno. Glasba je bila tista, ki je bila prva in najbolj pomembna za nas.”

Berto: Nikoli se nismo obremenjevali, ali nas bodo vreti na radiih ali ne, ali bodo prodrli v pop ali metal vode. Glasbo smo delali ne glede na okolico in kakršnekoli pritiske ter ob tem koncertirali.

Buda: “Glasbo smo najprej delali zase in šele nato je nastopilo vse ostalo.”

> Je res, da z novim albumom na nek način tudi izzivate domače radijske postaje, naj vam vseeno bolj prisluhnejo?

Buda: “Na nek način je res tako, ker - če dobro pogledamo, nam glasbenikom ne preostane več veliko možnosti, kako priti do kruha. Ostajajo večinoma le še koncerti ter avtorstvo, za slednje pa sistem v Sloveniji, vsaj z naše perspektive, zelo slabo deluje. Zato smo nekako vsi prisiljeni delati samo še 'radio friendly' muziko in na tak način bo obstajala samo še radiem prijazna glasba. S tem namenom smo želeli opozoriti, da je potrebno vrteti še kaj drugega, saj obstaja še veliko skupin, ne pa samo tistih šest, ki se stalno vrtijo na naših radiih.”

> Do sedaj ste s koncerti Evropo prečesali po dolgem in počez. Se v kratkem ponovno podajate na tuje odre?

Buda: “Sedaj je še prezgodaj, da bi o tem kaj več povedali, a se dogovarjamo in bolje je, da ne prehitevamo ničesar. Obeta se nam oktobrska turneja, na kateri bomo 27 dni, skupno pa bomo imeli 26 koncertov, ni pa še nič dokončno. Sicer pa se je vedno, tudi že v času, ko smo se podajali na prve turneje, vse odvijalo običajno samo od sebe. Domov te navadno ne pride nihče iskat. Ko greš enkrat v tujino, se zgodi verižna reakcija, spoznajo te organizatorji in promotorji koncertov ter mnogi poslušalci.”

Berto: “Naš prvi bobnar je dal že na začetku delovanja skupine pobudo, da gremo igrat v tujino in mi smo brez oklevanja 'zrihtali' kombi ford letnik 1976 ter se odpravili na pot. Nihče od nas se ni spraševal, kje bomo igrali, kako bomo preživeli, kaj bomo jedli …”

Buda: “Sašo je bil že prej s svojim bendom Scuffy Dogs del te scene in jo je podpiral, imel je prijateljstva po Evropi in na ta način smo redno nastopali na tujem. Bili smo prisotni na sceni, kamor upamo, da se v kratkem znova vrnemo.”

> Doza adrenalina, ki jo občutite na odru, ostaja ista kot pred leti, ko ste začeli?

Buda: “V nas je vedno adrenalin, sicer tega ne bi več počeli. Jaz imam še vedno tremo, preden grem na oder. Vedno je nov izziv, publika se spreminja, scena je drugačna tako doma kot tudi na tujem. Izziv so vedno novi komadi, ki jih najprej ponudimo na plošči nato pa še v živo. Tudi sedaj bo tako.”ANA CUKIJATI


Najbolj brano