Dolge noči gledanja filmov

Festival LIFFe se neumorno približuje. In ni sam.

Še ne tako zelo dolgo nazaj je poletje pomenilo tišino glede kakovosti v kinih ponujenih filmov, jesen in zima pa sta - ne le po zaslugi ljubljanskega LIFFa - pomenili preporod. Festivali - ali vsaj bolj ali manj maratonski projekti z več filmskimi naslovi - so kapljali kot obotavljajoči se dež, zdaj pa jih je vedno več - so kot gobe po dežju. Spremljamo nenehen niz slik na platnu s sezonami kot menjajočim se ozadjem. “Poletje, jesen, zima, pomlad … in ves čas film,” bi morda rekel Kim Ki Duk.

Včasih se zdi, da obstaja - vsaj pri nas - ideja, da bi skupna tematika in množica filmov v nekaj dneh nadomestili utrujenost ob vabilu na posamezne običajne filme v običajnem kinu. Koliko je to zares dolgotrajno izvedljivo, bomo videli (vsekakor bodo nekateri festivali propadli, kar ni nič zares slabega), toda vmes se pravzaprav ne moremo pritoževati. Za Slovenijo to pomeni preprosto širši pogled na več bolj kakovostnih filmov - ves čas. (Vsaj če ignoriramo vprašanje denarja za vstopnice.)

Poglejte primere do konca letošnjega leta. Konec oktobra bo Kinodvor gostil Noč grozljivk 8, zdaj že tradicionalno letno ponudbo noči čarovnic na filmski način pod pokroviteljstvom filmskega kritika in publicista Marcela Štefančiča Jr. Projekt je nujna sestavljanka novega, starega, klasičnega in vedno krvavega in je glede na to, da smo po nagradah na zadnjem FSF v letu Idile, še toliko bolj na mestu.

Takoj po maratonu bo sledil starosta, mogočnež, veliki paradiž vseh vrst filmov: 26. LIFFe. Festival, ki bo letos trajal od 11. do 22. novembra, je program objavil 20. oktobra in o tem se bo še veliko pisalo. A seveda je jasno, da bo, specializiran le v tem, da ne mara blockbusterjev, ponujal eklektično mešanico kraljev in kraljic svetovnega filma (vemo, da bo med temi na čelu tematska retrospektiva Technicolor 100, namenjena stoti obletnici barve na platnu; predvajali bodo torej nekaj najznamenitejših del, ki so z barvami preplavila platna.)

Slovenski festival gejevskega in lezbičnega filma bi moral biti v prvem tednu decembra, a je letos resnično težko napovedati, kaj se bo zgodilo. Festival je namreč izgubil svoj primarni vir sofinanciranja Slovenskega filmskega centra. Letos bi bil sicer že 31. festival po vrsti - in da, ponavljamo, gre za najstarejši tovrsten festival v Evropi, ki je v resnici izboril že mnogo podobnih bitk, kot je ta. (Organizatorji so “fajterji”, torej upanje ostaja.)

12. mednarodni filmski festival animiranega filma ali Animateka bo od 7. do 13. decembra. Festival je letos prejel več kot 600 prijav, svoj tekmovalni program je prav tako pravkar objavil. Posvetili se bodo Nizozemski, v programu pa je tudi bleščeče animirani film Pesem morja (Song of the Sea), prirejen po irski in škotski mitologiji, ki je sicer delo istega ustvarjalca kot film Skrivnost iz Kellsa (Secret of Kells), Tomma Moora. Kakorkoli, Animateka je znana po tem, da tudi med leta nikakor ne preneha z dejavnostmi in tudi po izteku festivala se bodo dobri animirani filmi vrteli vsaj v art mreži Slovenije, če ne drugje.

Peter Zupanc

---