Danny Boyle: kako premagati nemogoče ovire
Angleški režiser, za katerega pravijo, da je prenovil angleški film v devetdesetih, je v intervjujih povedal: “Kljub neverjetni raznolikosti žanrov in tematik v mojih filmih obstaja rdeča nit, ki povezuje vse filme. Ti govorijo o posameznikih, ki premagujejo nemogoče ovire.”
Na nek način se zdi podobno skoraj nemogoče, da je po dvajsetih letih uspel posneti nadaljevanje svojega velikega prodornega filma Trainspotting - T2.
V sodelovanju z Art kinom Odeon podeljujemo dve vstopnici za ogled filma. Vse, kar morate narediti, je odgovoriti na nagradno vprašanje, ki se glasi: naštej vsaj pet filmov, ki jih je režiral Danny Boyle? Odgovor pošljite na erik.toth@center-izola.si. Najhitrejši zmaga.
Režiserju, rojenemu v Manchestru leta 1956, je bilo najprej namenjeno, da bo postal duhovnik, a mu je prav njegov duhovnik to odsvetoval. Po Boyleovem mnenju je nekaj zelo režiserskega v duhovništvu in obratno. V obeh primerih dopoveduješ množici ljudem, kaj naj mislijo. (Med njemu podobne primere, ki bi se - le morda - strinjali, sodita Martin Scorsese in tudi naš Matevž Luzar).
Morda so njegovi filmi kot neke vrste optimistične pridige. Ne glede na to, v kako strašne okoliščine nas popelje, zgodbo ponavadi preveva neke vrste optimizem. Začel je delovati v gledališču, kasneje na televiziji. Med drugim je posnel nekaj epizod Inšpektorja Morsea. Popoln navdih mu je pomenil ogled filma Apokalipsa zdaj (Apocalypse Now). Prvi celovečerni film, ki ga je posnel in mu je prinesel pozornost, je bil Plitvi grob (Shallow Grave).
Potem se je šele zares začela raznovrstnost.
Trainspotting nas je odnesel v deroče vode temne strani angleškega mesta, med droge in rokenrol, in zahteval od nas, da izberemo življenje. Mamilarska drama in obenem komedija hitrega ritma sama po sebi pooseblja pojem vitalnosti.
Obala (The Beach) je na znojno iskanje popolne plaže popeljala še precej sveže potopljenega Leonarda Di Capria; s tem filmom je Di Caprio že nakazoval, kako intenziven bo postal v iskanju svojih vlog. Boyle je po drugi strani prišel blizu azijski izkušnji snemanja svojega vzornika Francisa Forda Coppole in filma Apokalipsa zdaj. Razlika je le, da je Coppolo za njegovo izkušnjo “kaznovala” narava, Boyle pa je naravo na tajskih otokih, kjer je snemal, spremenil po svoje. (Proteste je umiril šele tajfun, ki je prizorišče snemanja kasneje vrnil v prvotno podobo.)
Kasneje se je vrnil v podobne znojne okoliščine, ko je posnel Revnega milijonarja (Slumdog Millionaire) - nazadnje najbolj uspešen britanski film zadnjih let; osem oskarjev.
Grozljivka oziroma podžanr zombijev sta ga čakala s filmom 28 dni kasneje (28 Days Later).
Našteti so le hiti: dovolj jih je, da vsaj nakažejo, kako vpliven režiser je Danny Boyle.
Pisec Irwine Welsh je Porno, knjižno nadaljevanje Trainspottinga, napisal že leta 2002. O filmskem nadaljevanju se je govorilo že tedaj, a tisti, ki ste prebrali roman (preveden je v slovenščino), boste vedeli, da to ne more biti enostavno. Različica zgodbe, ki prihaja v kina, se menda le delno zgleduje po Pornu. Vsi vpleteni zavestno niso želeli le počivati na omamljenih lovorikah originala, temveč so želeli ustvariti nekaj povsem svežega.
V T2 je vsa originalna igralska ekipa, vključno z Ewanom McGregorjem, ki je bil z režiserjem Dannyjem Boyleom sprt (govorice pravijo, da zaradi filma Obala, kjer je bil Boyleu ponujen dodaten denar, da je vlogo podaril Di Capriu.)
Film se je predvajal izven konkurence na zadnjem Berlinskem festivalu.
PETER ZUPANC