!W. A. R. je nastajal več kot 40 let

V Mestnem kinu Metropol v Celju boste lahko v petek, 15. avgusta, na posebni projekciji videli film W.A.R. - o umetniškem in feminističnem gibanju v Ameriki.

Umetnica in obenem koproducentka filma Alex Chovaniec bo gostja večera.

> Če prav razumem, ste najprej umetnica, a zdaj tudi producentka. Kako ste se lotili tega projekta in koliko ste prej pravzaprav vedeli o skriti zgodovini ženskega umetniškega gibanja?

“Da, umetnica sem in ustvarjam, odkar pomnim. Odrasla sem v Kanadi. Verjamem, da je delitev dediščine umetnic odločilno početje - to je ideologija, na kateri temelji celoten lok moje prakse. Pomaga mi dojeti kontekst, v katerem ustvarjam kot slikarka, filmska delavka in medijska umetnica. Obstajam v hibridnih prostorih.

Film !Women Art Revolution ali !W.A.R. (2010) je nastajal več kot 40 let. Umetnica in filmska ustvarjalka Lynn Hershman Leeson je začela snemati intervjuje v poznih šestdesetih. Ti filmi so bili najprej predvsem o ljudeh, ki so prehajali skozi njeno dnevno sobo, o ljudeh, ki so ji bili blizu, potem je dojela, da dokumentira nekaj, česar ni na filmski trak ujel nihče drug. Lynn sem spoznala v San Franciscu in potem začela delati pri !W.A.R. projektu leta 2008. V tistem času sem diplomirala na umetniškem inštitutu v San Franciscu. Imela sem srečo, da sem v svoji akademski karieri spoznala profesorici, ki sta me prek svojih arhivov seznanili s skrivno zgodovino. Druga me je dejansko predstavila Lynn. V tistem trenutku je šlo le za ogromno količino posnetkov. Lynn je bila sredi procesa pletenja naracije v obliki osebne zgodbe in zame je bilo predvsem pomembno razmišljanje - bila sem pač iz druge generacije - kako bi mlada generacija (in kasnejše) postale del filma in kaj natančno bi ta podaljšek bil. Moja vloga je bila odprta za vprašanja, kot so: “Kje smo zdaj? Kako ustvariti pomenljivo spremembo?” In tako se je izoblikovala inštalacijska komponenta filma (RAW / WAR) - z vpeljavo novih medijev in tehnologij kot podaljškom Lynninih vizionarskih vseživljenjskih dosežkov.

Postala sem producentka filma, soavtorica stripa !W.A.R. (s Hershmanom Leesonom in z legendarnim Zap striparjem Spainom Rodriguezom) ter leta 2011 Sundance New Frontier Artist sodelavka z RAW / WAR.

!W.A.R. je bil končan jeseni 2010. Spremljala sem film na svetovni premieri na filmskem festivalu v Torontu in nato na MoMa premieri v New Yorku. Film smo predvajali tudi na TIFF, festivalu v Sundanceu, in na Berlinalu 2011.”

> Eden od načinov, na katere se je žensko umetniško gibanje začelo, je bila zahteva po kvotah - kakšno je vaše mnenje o njih?

“Kvota seveda ne začne revolucije - ljudje jo. Faith Ringgold in njena hči Michelle Wallace (W.S.A.B.A.L. - Women Students and Artists for Black Art Liberation) sta bili tisti, ki sta zahtevali 50 odstotno integracijo žensk in nebelih umetnikov. To je bilo v poznih šestdesetih, ko so se svoboda govora, civilne pravice, politika in umetnost združile in spremenile v kulturo.

Mislim, da je odločilna povezava, na katero se je treba osredotočiti, odnos med Feminist Art Movement (Feminističnim umetniškim gibanjem) in Civil Rights Movement (Gibanjem za državljanske pravice) v ZDA.

V moji generaciji vlada strah, da je identifikacija s feminizmom ovira in ne osnova ali temelj. Toda feminizem se nanaša na intersekcijo spola, rase, spolne usmeritve, sloja ... Feminizem je sistem vrednot, ki zahteva enake pravice (med drugim plačo) za ženske.

Ovrednotenje kvot ustvarja zavedanje med ljudmi - razkrije raznolikost in enakovrednost priložnosti, ki so na udaru, ko ignoranca podpira diskriminacijo. Mislim, da dejstva in številke lahko razsvetlijo zapletene razprave - statistični podatki, ki zajemajo raznolike vire, lahko prikažejo močne, objektivne kontekste, ki nato podpirajo spremembo. The Guerrilla Girls so ključni primer, kako lahko moč podatkov, pomešanih s humorjem, služi kot aktivistična taktika.”

> Ogled filma !W.A.R. je bil dobra priložnost za razmislek o pomanjkanju režiserk celovečernih filmov ...

“ Da, maja je Jane Campion na filmskem festivalu v Cannesu pozvala (nedemokratično) filmsko industrijo glede pomanjkanja režiserk. Ona je pomembna odvetnica in edina ženska, ki je kdajkoli pridobila glavno nagrado tega festivala.”

> Kaj vam pomeni prihod v Slovenijo s filmom, ki ste ga producirali?

“Izkušnja se je začela s srečanjem z vašima izredno talentiranima umetnikoma: s Tomažem Milačem in Tomažem Črnejem v Londonu leta 2012. Milača in mene je izbral Olympic Fine Arts Committee, da prikaževa kot predstavnika svojih držav razstavo v Barbican centru. Ko sem vedela, da bom maja 2013 odšla na bienale v Benetke, sem prvič začela načrtovati pot v Slovenijo. Med bivanjem v Celju sem spoznala Matijo Plevnika, ki je pripeljal Almo Karlin v moje življenje. Hvaležna sem vsem tem prijateljem za vse, kar smo delili, in za pot, ki leži pred nami; ta mesec se bom vrnila v Celje v rezidenco.

Vznemirjena sem in počaščena, da se bo film predvajal v Sloveniji! Predvajanja so še vedno močna izkušnja zame - v bistvu sem s filmom potovala po vsem svetu. In trenutno sem sredi priprav na produkcijo lastnega dokumentarnega projekta o vaši junakinji Almi Karlin.”

PETER ZUPANC

---