Zmagovalna trojka gre v svet

Trojica mladih primorskih izobražencev, ki so decembra lani prejeli Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani za svoja magistrska dela, so inženir biotehnologije, ekonomist in matematik. Nik Susič iz Šempetra pri Gorici, Gašper Ploj iz Velikih Žabelj in Tilen Marc iz Gradišča pri Vipavi so si enotni, da je v tujini več priložnosti zanje, tudi zaradi večje koncentracije kapitala.

Univerza v Ljubljani (UL) s podeljevanjem nagrad za najboljša dela spodbuja kakovost znanstveno-raziskovalne in umetniške dejavnosti študentov do zaključene 2. bolonjske stopnje izobrazbe in enovitega magistrskega študija. Komisija je lani izbirala med 64 prijavljenimi deli, decembra pa je UL nato podelila 12 Prešernovih nagrad študentom z različnih fakultet. Med njimi so bili trije Primorci.

Biotehnološke aplikacije

Za študij biotehnologije se je 26-letni Nik Susič odločil zaradi zanimanja za tehnološke aplikacije v biologiji. Leta 2010 je pričel z delom v laboratorijih Katedre za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete, kjer se je soočil s problematiko razvoja protokola za gensko transformacijo oranžnega krinkarja ob omejenem številu znanstvenih poročil o načinu in vitro razmnoževanja za omenjeno rastlinsko vrsto. Delo je potekalo v okviru bilateralnega sporazuma s prof. dr. Mattom Streisfeldom iz Centra za ekologijo in evolucijsko biologijo Univerze v Oregonu v Združenih državah Amerike. Leta 2012 je preliminarne izsledke raziskovanja predstavil na Mednarodni študentski konferenci v Banja Luki. Delo na oranžnem krinkarju je zaključil leta 2014, ko je izsledke raziskave združil v obliki raziskovalnega članka, objavljenega v znanstveni reviji Plant Cell, Tissue and Organ Culture ter nato v končni obliki nagrajene magistrske naloge. “Razvili smo učinkovit protokol za transformacijo oranžnega krinkarja, ki je modelna rastlina za študije genetike evolucije in ekologije ter hkrati ekonomsko zanimiva cvetoča trajnica. Genske transformacije smo izvajali s štiridnevno kokultivacijo listnih izsečkov, petiol in hipokotilov z bakterijo Agrobacterium tumefaciens, s katero smo v rastlinske celice vnašali tri različne genske konstrukte,” je na kratko predstavil raziskavo.

“V Sloveniji je bilo težko najti zaposlitev za moj profil izobrazbe. Razvil sem lastno doktorsko idejo, kako pridobivati farmacevtsko pomembne učinkovine z mikroalgami, in jo poslal številnim mentorjem doma in v tujini,” priznava Nik, ki se je julija odpravil v Avstrijo. Zaposlil se je na Univerzi BOKU (Universität für Bodenkultur) na Dunaju, kjer po opravljeni praksi v okviru doktorskega študija nadaljuje z raziskovalnim delom na področju rastlinske biotehnologije in v razvoju novih sistemov tarčne mutageneze pri rastlinah. “Četudi so naši diplomanti povsem kompetitivni na različnih ravneh z drugimi mednarodnimi študenti, je v tujini več priložnosti zaradi večje koncentracije kapitala. Pri nas je na žalost manj možnosti za financiranje tovrstnih raziskav,” dodaja. “Delo v laboratoriju, kjer nekateri prebijejo tudi celo noč, je naš način življenja.” Zanima ga delo v industriji, pa tudi podjetniški sektor. Predvsem si želi razvijati biotehnološke aplikacije. “Prešernova nagrada mi bo morda pomagala pri potencialnih delodajalcih v Sloveniji, vendar tega učinka še nisem preverjal. Predstavlja spodbudo za doseganje uspehov tudi v prihodnosti,” dodaja Nik Susič.

Fiskalna politika malo drugače?

Gašper Ploj je na Ekonomski fakulteti končal dodiplomski študij Mednarodna ekonomija, nato pa svojo študijsko pot nadaljeval na podiplomskem programu Denar in finance ter ga lani z odliko zaključil z nagrajenim delom, v katerem je raziskoval vprašanje velikosti t.i. fiskalnih multiplikatorjev. To vprašanje je danes, v času velike recesije razvitega sveta, izjemno aktualno. Gospodarstva razvitega sveta potrebujejo orodja ekonomske politike za stimulacijo gospodarstev. Možnosti stimulacije z denarno politiko so zaradi nezmožnosti znižanja ključne obrestne mere pod vrednost nič zelo omejene. Stimulacija s fiskalno politiko pa trči na problem visoke zadolženosti držav in nezaupanja finančnih investitorjev, ki naj bi stimulacijske ukrepe financirali. Vedeti, ali je z ukrepi fiskalne politike mogoče izstopiti iz začaranega kroga, je ključno vprašanje ekonomske politike in povezano z vprašanjem velikosti fiskalnega multiplikatorja. V kolikor je slednji v recesiji večji kot v ekspanziji, je fiskalna ekspanzija pravi odgovor na izzive velike recesije. V nasprotnem primeru je potrebna politika ambicioznega uravnoteževanja javnih financ. Poznavanje vrednosti fiskalnega multiplikatorja v tako ekstremnih gospodarskih razmerah je zato izjemnega pomena za nosilce ekonomske politike. “V nalogi sem raziskoval, kako se učinki fiskalne politike razlikujejo glede na stanje, v katerem je gospodarstvo; torej ali ima državno trošenje večje učinke v recesiji kot v gospodarski konjunkturi in posledično tudi, ali je mogoče fiskalno politiko učinkovito uporabiti za makroekonomsko stabilizacijo gospodarstva. Na primeru krajše empirične analize sem prišel do podobnih zaključkov kot avtorji nekaj odmevnejših člankov, ki pravijo, da so učinki fiskalne politike v primeru (globoke) recesije nezanemarljivo večji kot v času gospodarske rasti,” je bil ilustrativen.

Tudi Gašper verjame, da ga prihodnost čaka v tujini. Je na doktorskem študiju ekonomije na Univerzi v Bonnu v Nemčiji, kjer, kot pravi, zaradi študija nima veliko prostega časa, sicer pa rad teče, igra tenis, plava, si ogleda dober film ali pa obišče kako novo evropsko mesto. “Kljub temu, da je Prešernova nagrada pomemben element v mozaiku mojih dosežkov, mislim, da na kratki rok ne bo imela posebnih učinkov na mojo karierno pot,” še pravi.

Teorija grafov v našem vsakdanu

Ob ekonomistu in inženirju biotehnologije je UL s Prešernovo nagrado počastila tudi ugotovitve mladega primorskega matematika. Tilen Marc je lani z odliko magistriral na Fakulteti za matematiko in fiziko. Novembra se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko (IMFM). V nagrajenem delu Neskončni medianski grafi je obravnaval lastnosti medianskih grafov, ki so zanimive za neskončne grafe.

Teorija grafov je sicer matematična in računalniška disciplina, ki raziskuje značilnosti grafov. “Graf je najpreprosteje rečeno množica objektov, reči, ki se imenujejo vozlišča (točke), in so povezane s povezavami (robovi),” razloži. Graf je lahko mreža cest ali železniških prog, ki povezujejo izbrana mesta. “Razvoj teorije grafov je omogočila predvsem njihova uporabnost: nepogrešljivi so pri načrtovanju raznih omrežij, uporabljajo se v kemiji in biologiji za predvidevanje stabilnosti molekul in napovedovanja delovanja genov, bralcu najbrž najbližja uporaba pa je v analizi socialnih omrežji (Facebook …), saj pomagajo odgovoriti na različna vprašanja,” razloži.

“V svoji raziskavi sem se ukvarjal s posebnimi grafi, ki jim pravimo medianski grafi. Zanimale so me predvsem simetrije takih grafov in kako se obnašajo v neskončnosti. Preučevanje medianskih grafov pa je zanimivo predvsem za filogenetiko, torej za analizo povezovanja genov in določanja, kako so se ti geni razvili. Glavni rezultat je bila klasifikacija določenih neskončnih, zelo simetričnih medianskih grafov. Strnjene rezultate sem nato objavil v dveh znanstvenih člankih v prestižni reviji Discrete Mathematics,” dodaja Tilen, ki se, četudi študija ne nadaljuje v tujini, veseli študijskih izmenjav. “Kjerkoli postane majhno, zato so premiki dobrodošli.” V prostem času pleza in deska na vodi. “Menim, da je nagrada predvsem dobra referenca, in upam, da mi bo po končanem študiju pomagala pri zaposlovanju,” je sklenil.

ANA CUKIJATI

---