Žlikrofi za sodobno rabo

Običaj je že, da Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija (ICRA) v tednu, ki se zaključi s sobotnim praznikom idrijskih žlikrofov, pripravi delavnico o postrežbi te dobrote s knapovskega jedilnika. Recept za njihovo pripravo ostaja nespremenjen, domišljijo pa sprošča način, kako jih ponuditi gostu.

Na Idrijskem in Cerkljanskem skoraj ni gostinskega lokala ali turistične kmetije, kjer ne bi ponujali idrijskih žlikrofov, vendar jih, kot meni Klavdij Pirih, šef kuhinje v Kendovem dvorcu, poznajo predvsem slovenski gostje. “Zato je prav, da pri tujih obiskovalcih zbudimo zanimanje zanje že s pozdravom iz kuhinje,” je dejal in za začetek delavnice pripravil šilce goste kozličkove juhe, ki ga je krasil en samcat žlikrof, ponujen na zobotrebcu. Teh drobcenih in lepo oblikovanih polnjenih testenin tudi v nadaljevanju, ko so si sledile predstavitve na krožnikih, ni bilo obilo, saj je imel v tokratni Pirihovi delavnici idrijski žlikrof bolj vlogo okusnega okrasa kot nosilca jedi.

Ljubitelji najbolj prepoznavne idrijske kulinarične dobrote bodo danes res prišli na svoj račun. Lovci bodo že zarana začeli kuhati divjačinsko bakalco, v pričakovanju enajste ure, ko bo napočil čas za kosilo z žlikrofi v šestih omakah, pa se bodo najbolj neučakani lahko naučili žlikrofe tudi sami pripravljati. Popoldne bodo svoje veščine pokazale gospodinje in gospodinjci, dobri jedci pa ne bodo žlikrofov samo poskusili, ampak tudi ocenjevali; razglasitev najboljših bo pozno popoldan. Vmes organizatorji vabijo na kolesarjenje, ogled rudarske hiše z vrtom in postanek na tržnici lokalnih pridelkov in izdelkov, program pa se bo zaključil z zabavnim programom za otroke in odrasle.

Tako ga je mojster, ki mu je pri delu pomagal stanovski kolega Tomaž Bizjak, idrijske žlikrofe še dvakrat prebodel in jih uporabil kot “polnilo” rezine popečenih račjih prsi in kot zaključek nabodala s kozličkom. Na čase, ko so žlikrofi predstavljali glavno jed, je spominjala priprava z zajčjimi jetrci v masleni omaki, pripravljeni prav tako z jetrci, kot primerna priloga pa so se izkazali v družbi srninega fileja.

Udeleženci delavnice, pretežno gostilničarji s Primorske in Gorenjske, so pozorno spremljali razlage izkušenega kuharja, ki niso bile namenjene samim žlikrofom, ampak bolj kuhanju kostnih juh, pravilni peki mesa in goščenju omak. “Danes le malo gostinskih lokalov pripravlja lastne žlikrofe; raje jih kupijo od certificiranih proizvajalcev, ki jih je kar pet, in ki se jim prodaja stalno veča,” je povedala Polona Kavčič iz agencije ICRA, pobudnica delavnice in marsičesa, kar se dogaja v okviru praznika idrijskih žlikrofov. Za še večji prodor teh polnjenih testenin je ICRA letos pripravila tudi delavnico za najmlajše, ki jo je vodil Aleš Makuc, Boštjan Novak pa je podučeval o uporabi idrijskih žlikrofov v obratih družbene prehrane. Tam, seveda, morajo biti porcije obilnejše, vendar skrivnost uspeha ni v njihovem številu, ampak v kuhanju, ki mora biti sprotno, sicer se lahko dobrota spremeni v veliko razočaranje.

TG

---