Zelišča na zeliščni spirali

Zelišča že več tisoč let uporabljamo za začinjanje in shranjevanje hrane, zdravljenje obolenj pri človeku, pa tudi za zaščito rastlin pred škodljivci in boleznimi. Uporaba zdravilnih rastlin ima velik pomen prav v vseh medicinskih tradicijah. Še pred slabimi 200 leti so bila edina zdravila, ki jih je imel človek na razpolago. Zato jih je skrbno proučeval in dokumentiral.

Uporabljamo različne dele rastlin: liste, steblo, cvetove, sadeže, semena ali korenine. Če nabiramo zelišča v naravi, jih moramo tudi dobro poznati. Pomembno je še, da jih nabiramo ob pravem času, na pravem mestu in na pravilen način. Najboljši uspeh dajejo sveže nabrana zelišča. Lahko jih trgamo zgodaj spomladi pa vse do pozne jeseni. Za zimo si priskrbimo zalogo suhih zelišč. Naberemo jih v času, ko vsebujejo največ učinkovitih snovi. To je pri cvetovih v začetku cvetenja, pri listih je to pred in med cvetenjem. Korenine izkopljemo zgodaj spomladi ali jeseni, plodove pa pobiramo, ko so zreli. Nabiramo v sončnih dneh, ko ni rose in so rastline suhe. Pazimo, da v bližini kraja nabiranja ni virov onesnaževanja. Za shranjevanje so najbolj primerne temne steklene posode.

Zelišča kot dobri sosed

Zelišča lahko posadimo tudi na vrt. Izberemo sončno lego, tla naj bodo odcedna in ne gnojena z mineralnimi gnojili. Glede na to, da nekatere rastline odganjajo škodljivce in bolezni na vrtninah, jih lahko posadimo tudi med vrtnine kot dobre sosede. Bazilika odganja listne uši in preprečuje nastanek pepelaste plesni, če jo sadimo med plodovke, peteršilj, radič in špinačo. Poprova meta odganja listne uši, bolhače, mravlje in kapusovo muho. Posadimo jo poleg kapusnic, paradižnika in solate. Šetraj odganja listne uši in ga sadimo med fižol, solato, radič.

Zeliščna spirala

Zanimiva in estetska rešitev za sajenje zelišč je zeliščna spirala. Izberemo sončno mesto in iz kamnov zgradimo nizek zid, postavljen v obliki spirale. Premer naj ne bo večji od 1,5 metra, tako da lahko rastline dosežemo z vseh strani. Zid naj bo najvišji v sredini spirale, sega naj do metra visoko, nato pa se postopno spušča do izteka. Spiralo napolnimo z različnimi materiali, ki se bodo postopoma razgrajevali. Na dno položimo suho listje, nato plast starega komposta, pomešanega s sveže pokošenimi rastlinskimi deli in slamo. Dobro zalijemo, da se vse skupaj posede in na vrh dodamo še zemljo. Posadimo zelišča, ki jih uporabljamo. Vmes lahko posadimo tudi kapucinke, žametnice in ognjič, ki odganjajo škodljivce.

V soboto, 6. junija, bo na Purissimi dan odprtih vrat Kmetijske zadruge Agraria Koper. Razkazali bomo tudi Primorski vrtiček, ob katerem bodo strokovnjaki bralcem Primorskih novic prijazno pojasnjevali vse, kar jih zanima v povezavi z vrtičkarstvom. Tam bodo seveda prisotne tudi Primorske novice Vabljeni!

Na vrh spirale posadimo rastline, ki imajo raje sončno in suho rastišče, kot so rožmarin, sivka, žajbelj, timijan, šetraj. Na nižje točke spirale posadimo rastline, kot so baldrijan, drobnjak, kamilica, melisa, ožepek, poprova meta. Na spirali naj ne bo praznih mest - vmes posadimo vrtnine. V izteku spirale lahko uredimo tudi manjšo vodno kotanjo.

Zeliščna spirala ima svoje prednosti. Prihrani nam veliko prostora. Na zelo majhni površini ustvarimo različne mikroklimatske pogoje, tako da zadovoljimo potrebe različnih vrst rastlin. Rastline so bolj odporne in se bolje počutijo. K temu pripomorejo tudi kamni, ki zadržujejo vlago in toploto. Nenazadnje, če se pri izdelavi in posaditvi zelo potrudimo, je spirala prava paša za oči.

Šetraj

Na vrh spirale sodi na primer šetraj (Satureja sp.), ki je ena najstarejših uporabljenih dišavnic. Potrebuje sončno in toplo lego, prst naj bo dobro odcedna in alkakna. Raste v obliki prezimno trdnega polgrma višine do 40 centimetrov. Listi so majhni, ozki in koničasti, temno zeleni in zelo aromatični. Liste obiramo neposredno pred oblikovanjem cvetnih popkov. Cvetne vršičke trgamo pozno poleti.

Šetraj deluje antiseptično in z blagodejnim delovanjem na prebavila (uravnava prebavo, zdravi drisko in odganja vetrove), učinkuje tudi proti kašlju. Šetraj je tudi priljubljena in zelo aromatična začimba v kuhinji. Dodajamo ga juham, enolončnicam, fižolovim jedem (odvzame učinek napihovanja), doma narejenim salamam in klobasam, perutnini in ribam. Uporabimo ga pri vseh jedeh, kjer uporabljamo poper.

Ožepek

Približno na sredino spirale lahko posadimo navadni ožepek (Hyssopus officinalis), ki ga gojimo v kulinarične in zdravilne namene, pa tudi zaradi njegove lepote. Privablja čebele, metulje in koristne muhe trepetavke. Ožepek je dišeči polgrm, zraste do višine 60 cm. Iz osnove požene več stebel, na katerih rastejo majhni podolgovati lističi. Cveti od junija do septembra. Cvetovi so zbrani v klasastih socvetjih modre barve, bogati so z nektarjem. Zahteva sončno lego, glede tal pa ni zelo zahteven. Vsako leto spomladi ga obrežemo. Je prezimno trdna rastlina. Na vrtu odganja listne uši, polže in kapusovega belina.

Liste nabiramo sveže ob katerem koli času. Nabiramo tudi cvetove. Pomaga pri lajšanju mnogih bolezenskih stanj. Deluje protibakterijsko in protivnetno. Kot začimbo ga uporabimo za juhe, omake, solate in mesne jedi.

Baldrijan

Na dno spirale in bolj na severno lego sodi baldrijan (Valeriana officinalis), ki ima rad korenine v senci, zgornji del pa na soncu. Rastlina je trajnica, visoka 50 do 70 centimetrov. Steblo je pokončno, socvetje je kobulasto z roza ali belimi cvetovi. Uporabne so korenine, ki jih pobiramo septembra in oktobra, narežemo na režnje in posušimo. Lahko uživamo že pripravljena zdravila iz baldrijana ali si sami pripravimo čaj, tako da eno žličko korenin prelijemo s 150 ml vrele vode, odcedimo in spijemo pol ure pred spanjem. Pomaga pri nespečnosti, duševni utrujenosti, stresu, slabi koncentraciji. Če baldrijan posadimo med vrtnine, pospešuje rast v bližini posajene zelenjave, saj spodbuja delovanje fosforja in deževnikov.

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu. Za morebitna vrtičkarska vprašanja nam pišite po elektronski pošti sobota@primorske.si oziroma na naslov Primorske novice, Ulica OF 12, 6000 Koper, s pripisom “Primorski vrtiček”.

Nasvet je pripravila JANA ŽVEPLAN, univ. dipl. inž. agr.

---