Zeleno gnojenje na vrtu

Pojem zeleno gnojenje pomeni, da v kolobarjenje uvrstimo tudi setev rastlin, ki v kratkem času ustvarijo veliko zelene mase, katero še svežo vdelamo v tla. Hlevski gnoj in kupljena organska gnojila namreč v tleh ne ustvarijo trajnega humusa.

To je tisti del organske mase, ki v tleh ne razpade. Pomemben je, ker rahlja tla in povečuje zračnost tal. V tleh z več trajnega humusa je tudi več mikroorganizmov, ki pretvarjajo snovi iz organskih gnojil v rastlinam dostopne oblike.

Seveda pa učinek ni takojšen; zemlja se občutno izboljša šele v nekaj letih. Zemlje ne smemo nikoli pustiti gole, izpostavljene soncu, vetru in dežju. Zato posejemo na prazne dele vrta rastline, ki bodo tla hitro prekrile in jih zavarovale pred vremenskimi vplivi.

Zelo priporočljivo je, da te rastline posadimo tudi na površine, ki že dolgo niso bile obdelane in želimo na njih posaditi vrtnine, okrasne rastline, okrasno zelenico ali sadno drevje.

Večina je v sorodu z vrtninami

Seme posejemo povprek po gredici in ga z grabljami rahlo zadelamo v tla. Ko so rastline dovolj visoke ali ko potrebujemo prostor za setev, jih pokosimo. Pustimo, da ovenijo, nato jih plitvo zadelamo v tla. Rastline z globokimi koreninami prodirajo v globlje plasti tal in od tam posrkajo izprane hranilne snovi.

Večina rastlin, ki jih uporabimo za zeleni podor, je v sorodu z vrtninami. To moramo upoštevati pri načrtovanju kolobarja. Bela gorjušica in oljna redkev sta v sorodu s kapusnicami, zato za njima kapusnic ne sadimo. Metuljnice (detelje) pa so v sorodu s stročnicami, zato za njimi ne sadimo graha, fižola ali boba.

Pogosto sejani rastlini za zeleno gnojenje sta oljna redkev in bela gorjušica. Idealni sta za težjo zemljo, ker imata globoke in močne korenine in dobro razrahljata zemljo. Razvijeta tudi veliko listne mase. Sejemo ju od marca pa vse do jeseni. Pred zimo ju lahko večkrat pokosimo. Pozimi pomrzneta, vendar lahko tudi pomrznjeno listno maso zadelamo v tla. Odlični sta kot pionirski rastlini na zelo slabih rastiščih. Obe rastlini zmanjšujeta število ogorčic in strun v tleh. Bela gorjušica odvrača tudi polže, zato je priporočljiva kot zastirka tam, kjer imamo z njimi težave.

Ajda in facelija sta izjemi

Ajda hitro kali in v kratkem času naredi veliko zelene mase, ki zelo hitro razpade, ko jo zadelamo v tla. Veliko organske mase v tleh pustijo tudi njene goste korenine. S svojimi koreninskimi izločki uniči tudi nekatere semenske - enoletne plevele kot plešec, regrat in navadno zvezdico. Ajdo sejemo od konca aprila do konca avgusta. Ker ni sorodu z nobeno od vrtnin, lahko za njo sejemo karkoli. Ne smemo pustiti, da zacveti, saj lahko postane nadležen plevel.

Facelijo sejemo šele avgusta pa vse do sredine septembra. Razlog je predvsem njena modra barva cvetov, ki lahko v rastni dobi na vrtnine privabi resarje. Občutljiva je tudi na sušo, zato jo moramo redno zalivati, dokler se dobro ne ukorenini. Je zelo medonosna in odlična paša za čebele. Hitro raste, njena listna masa pa v tleh hitro razpade. Ni v sorodu z običajnimi vrtninami, zato jo lahko uvrstimo kadarkoli v kolobar.

Pšenica in ječmen sta prezimni rastlini. Sejemo ju oktobra ali novembra. Zemlja je čez zimo pokrita in ni izpostavljena težkim vremenskim pogojem. Zadržijo neizkoriščena hranila iz poletne pridelave v zgornji plasti zemlje in preprečijo njihovo izpiranje čez zimo. Spomladi, takoj ko začnejo kolenčiti, jih zakopljemo v tla. Vrtninam bodo na razpolago tudi hranila, ki so bila vezana v žitih. Na gredici, kjer so bila posejana žita, lahko sejemo katerokoli vrtnino.

Metuljnice so odličen vir dušika

Zelo pomembna skupina rastlin za zeleno gnojenje so metuljnice. Na njihovih koreninah se naselijo bakterije, ki vežejo dušik iz zraka in ga pretvorijo v rastlinam dostopno obliko, torej so metuljnice odličen vir dušika. Potrebujejo rahla in zračna tla, zato gredice večkrat pregrabimo. Potrebujejo tudi veliko vlage, zato jih po potrebi zalijemo.

Najpogosteje sejemo črno deteljo in lucerno. Obe sta večletni rastlini, vendar ju na vrtu pustimo le eno sezono. Lucerna je precej odporna na sušo. Zgornji del rastline pokosimo, korenine pa pustimo v tleh. Pokošena masa je lahko odlična zastirka za vrtnine in kasneje vir dušika. Lucerno in deteljo lahko sejemo skupaj z zimskim radičem od sredine junija do začetka julija. Najprej posejemo deteljo, nato še radič. Po potrebi zalijemo in gredico čez poletje večkrat pokosimo. Za metuljnicami bodo dobro uspevale kapusnice, plodovke in bučnice.

Špinača spodbuja rast

Zelo koristna rastlina za zeleno gnojenje je tudi špinača. Korenine izločajo saponine, ki pospešujejo rast drugih rastlin. Listje pojemo, uporabimo kot zastirko ali podkopamo. Korenine pustimo v zemlji. Pozorni moramo biti na kolobar. Za špinačo vsaj dve leti ne sadimo blitve in rdeče pese.

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu. Za morebitna vrtičkarska vprašanja nam pišite po elektronski pošti sobota@primorske.si oziroma na naslov Primorske novice, Ulaca OF 12, 6000 Koper, s pripisom “Primorski vrtiček”.

Nasvet je pripravila

JANA ŽVEPLAN,

univ. dipl. inž. agr.

---