Zdravje se začne v želodcu

Pravzaprav se v želodcu začne in tudi konča zdravje, seveda, če z želodcem ni vse kot bi moralo biti. Prebava poleg mehanskega mletja poteka tudi kot izmenična kemična obdelava hrane, ki jo zaužijemo, najprej s kislino in nato z bazo.

Juha za zdrav želodec Foto: Ivam Merljak
Juha za zdrav želodec Foto: Ivam Merljak

Vsaka hrana je kompleksno sestavljena iz snovi, ki jih kemično razgradijo bodisi kisline, ali pa baze ob izdatni pomoči prebavnih encimov in prebavnih bakterij v črevesju.

Želodec je osrednji del kislinskega postopka prebave. Če v njem nimamo zadosti želodčne kisline, ali pa je ta neustreznega pH, torej neustrezne kislosti, želodec ne more opraviti svojega poslanstva in hrana, ki se nikakor ne more večno zadrževati v njem, odpotuje naprej napol, slabo ali pa sploh neprebavljena. V črevesju tistega, kar ni opravil želodec, ni mogoče nadomestiti, saj je okolje drugačno; tu potekajo procesi, ki reagirajo v bazičnem okolju. V najboljšem primeru se prebavi samo druga polovica hrane.

Zdravje pa s hrano dobimo le, če nam hrana dá celovitost hranil; vse, kar za življenje potrebujemo. V primeru slabega želodca, kot popularno pravimo, nikakor ne dobimo vsega in s tem porušimo ravnovesje hranilnih snovi v telesu. Ravnovesje pa je nujno za ohranitev zdravja, za moč in energijo, kar nam potem daje voljo, veselje do življenja, ustvarjalnost in - mladost. Zato pravim, da se v želodcu začne zdravje.

V želodcu se začne tudi bolezen

Žal se začne tudi bolezen. Na pol ali slabo prebavljena hrana lahko v krvni obtok spušča tudi nepopolno razgrajene snovi, ki delujejo kot tujek in povzročajo alergije in bolezni. Ta pojav gre tudi z roko v roki s sindromom prepustnega črevesja, ki vse skupaj samo še poslabša.

Želodec, v katerem se prebavljajo predvsem rastlinske in živalske beljakovine, je torej odločilen za zdravje!

“Dober želodec” torej skrbi, da ne bomo zakisali telesa in bodo encimi popolnoma razgradili beljakovinsko hrano, zagotovili absorbcijo esencialnih aminokislin ter vitaminov B12, B9 ter kalcija in magnezija.

V zadnjem času se je v uredništvu nabralo kar nekaj vprašanj, povezanih z želodčnimi težavami. Nekaj bralcev in bralk me je tudi poklicalo. Pravzaprav so vprašanja kar standardna: težave so povezane s preveč in premalo želodčne kisline, ali s škodljivo bakterijo Helicobacter Pylori. Slednjo je imela bralka Mirka, ki navaja, da jo je zdravnik z antibiotiki menda pozdravil, a sama se še vedno slabo počuti. Sprašuje, če zelje koristi. Res koristi in o njem sem pisala že prejšnji teden, zato je morda odgovor že dobila.

Helicobacter Pylori je gram negativna bakterija v želodcu in povzroča kronično vnetje želodca in dvanajstnika. Dolgoročno je treba preprečiti, da bi se omenjena bakterija prekomerno razraščala. V ta namen moramo varovati in nenehno obnavljati vrhnjo plast želodčne sluznice. Za to pa potrebujemo redne količine vitamina A. Če tega vitamina nimamo dovolj, se celice želodčnih resic posušijo in poroženijo in ne morejo več opravljati svoje funkcije in vnetje je lahko kmalu tu.

Že narejen vitamin A dobimo v surovem maslu. V obliki predstopnje, kot karotenoidi, pa je v različnem korenju ter v drugih rdečih, rumenih in oranžnih plodovih. Klasično zdravljenje bakterije Helicobacter Pylori s sredstvi, ki zmanjšujejo kislino ali z antibiotiki je uspešno samo za kratek čas. Če imamo slab imunski sistem, pa se bolezen kmalu spet začne.

Živila zoper bakterijo Helicobacter Pylori

Živila zoper to bakterijo so tista, ki vsebujejo žveplene snovi: čebula, šalotka, česen, drobnjak in por, kostanjev med, paradižnik, citrusi, probiotični jogurti in zelnica. Pomembno pa je vedeti, da se moramo izogibati sladkim jedem z enostavnim sladkorjem! Ponavadi pa čebulo taki bolniki težko prenašajo, vendar je ravno čebula zelo učinkovita. Če jo skuhamo ali spečemo, ohrani svoje lastnosti, a ne povzroča težav.

Korenje pa je pravo zdravilo za želodec. Preprečuje nastajanje presežka želodčne kisline ter onemogoča njeno pretirano delovanje. Korenje oziroma korenčkov sok nevtralizira presežek kisline in odpravlja zgago. Vendar bi morali tak sok po malem piti ves dan. Nekateri pravijo, da je celo boljše kot soda bikarbona.

Sama priporočam, da skuhamo skupaj korenje in krompir, ga zmečkamo, dodamo malo jogurta in smetane ter potresemo z muškatnim oreščkom. Tak pire pomaga tudi vsem, ki imajo gastritis. Podobna je tudi juha za zdrav želodec: Vzamemo približno enake količine krompirja, korenja, svežega zelja in bučk. Prepražimo na kuhanem maslu (GHE) ali pravi svinjski masti, prilijemo vodo in skuhamo; rahlo posolimo, dodamo ščepec mlete kumine in, ko je kuhano, zmešamo v mešalniku v kremno juho; na krožniku dodamo še košček surovega masla.

Zakaj ta juha pomaga?

Iz korenja nastane vitamin A; pri pretvorbi pomagajo buče, in sicer zaradi cinka in vitamina B6. Krompir, ker ima bazični ostanek in nevtralizira kisle ostanke ter je dobro prebavljiv. Sveže zelje pa, ker sulforafan v zelju deluje baktericidno proti bakterijam, tudi proti Helicobacter Pylori. In podobno kot peteršilj vsebuje zdravilen s-metil metionin; snov, ki obnavlja želodčno sluznico, preprečuje in celo pomaga zdraviti rano na želodcu. Pomembna pomoč je lahko tudi brin. Brinove jagode so staro in preizkušeno zdravilo, ki prodre tudi tja, kamor antibiotiki ne morejo. Najbolj preprosto si pomagamo, da žvečimo brinove jagode; star recept je, da prvih 15 dni zapored žvečimo po eno jagodo na dan več in jo prežvečeno izpljunemo. Po 15. dneh pa žvečenje vsak dan zmanjšujemo za eno jagodo. Te kure ne smejo uporabiti le tisti, ki imajo vnetje ledvic!

Stara resnica je, da pomaga tudi šilce pravega brinjevca. Kogar to moti, lahko uporabi brinov sirup: 500 gramov brinovih jagod, 3 litre vode in liter medu. Jagode prekuhamo v vodi, jih pretlačimo in vnovič prekuhamo, pretlačimo skozi sito v lonec ter dodamo toliko medu, da bo nastal sirup. Uživamo trikrat na dan.

Hitra pomoč pri preveliki kislini je velik kozarec mleka; ta sicer ne zdravi, temveč samo trenutno olajša. Pol ure pozneje namreč mleko odda kalcijeve ione v steno želodca, kar pa sproži nov cikel velikega izločanja želodčne kisline.

Pomoč so tudi ovseni kosmiči, presni zeljni, krompirjev ali korenčkov sok ter ribezov in borovničev sok. Pred preveliko količino želodčne kisline sluznico želodca ščiti koroško ričkovo ali totrovo olje, ki ima odlično ravnovesje maščobnih kislin ter olje pšeničnih kalčkov, bogato z vitaminom E. Podobno deluje laneno seme, če ga skuhamo na vodi, ohladimo, dodamo med in pijemo zjutraj na tešče. Želodčno kislino zmanjšujeta še prosena kaša in sezam.

Najboljše zdravilo za želodec so mir pri mizi, zmernost in uravnotežena prehrana. Prav vsak obrok bi moral biti “družinski praznik”, saj je za želodec dobro uživati hrano v krogu ljubljenih oseb.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali po telefonu 01/518-53-45 oziroma 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje. nedavno pa je izšla še knjiga Olja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala skupaj s snaho Petro Jakob Merljak.

MARIJA MERLJAK


Najbolj brano