Zdraviti vzroke, ne simptomov

Klemen Rebolj in Samo Kreft sta na Belajevi domačiji v Kačičah na Zeliščnem festivalu spregovorila o naravnem boju proti psihičnim težavam. Če smo ljudje še pred nekaj leti na recept z velikim zaupanjem jemali antidepresive, postajamo danes vse bolj in bolj skeptični do hitrih rešitev. Pri tem pa ni nujno, da so zdravilne rastline boljše le zato, ker so naravne.

Klemen Rebolj je tisti psihiater, ki verjame, da se vzroki za tesnobo in depresijo skrivajo v nas samih, natančneje v otroških občutkih, ki so bili spočeti v najnežnejših letih življenja. Ti se nato aktivirajo in ponovno zaživijo v okoliščinah, ki spominjajo na prvotno doživetje travmatske izkušnje. Prav zato pri svojem delu pomaga ljudem odraščati. Ko nam je hudo, nehote padamo v stare vzorce občutkov, mišljenja in vedenja.. “Simptomi tesnobe, ki se lahko intenzivirajo v panični napad, človeku sporočajo, da ne živi v skladu s svojimi potrebami in kapacitetami ter ga tako vabijo k spremembam v odnosu odo sebe in sveta,” je povedal Klemen Rebolj.

Prepir celi celo srčne težave

Nekoč je prišla k njemu ženska, ki je imela težave s preskakovanjem srca, pomoč je iskala pri številnih strokovnjakih, vendar primernega zdravila nikakor niso našli. “Povedala mi je, da sta z možem že tri leta srečno poročena, da pa se nista še nikoli skregala. Iz anamneze je bilo razvidno, da sta se starša ločila, ko je bila majhna. Sama si je zato prisegla, da bo njen zakon drugačen,” pripoveduje Rebolj o pacientki. Na naslednjih srečanjih je ob strokovni podpori prihajala do uvidov in se začela bolj zavedati resničnosti v odnosih z njenimi najbližjimi. “Dognala je, da ji gre prekomerno skrben in posesivni oče na živce, pri možu pa je odkrila, da je ne podpira pri zanjo pomembnih stvareh. Po nekaj terapijah se je prvič sprla z možem, kmalu so sledili še drugi prepiri. Kar nekaj časa sta iskala novo ravnotežje, bila je prepričana, da se bosta ločila,” nadaljuje zgodbo Rebolj, ki je pacientko nato z zanimanjem vprašal: “In?” Odgovor, ki je sledil je bil zanimiv: “Seveda se nisva ločila in tudi srce mi ne preskakuje več.”

V naslednjih tednih je spoznala, da je v zanju najbolj pomembnem odnosu stvari preprosto pometla pod preprogo srca. “Kakor da bi gledala film in z daljinskim upravljalnikom preskočila neprijetne prizore, ki jih pričakuje. In nezavedno je takšne ukaze dajala tudi svojemu srcu, naj preskoči neprijetnosti v odnosu z možem. In krotko srce jo je seveda ubogalo,” nazorno pojasni Rebolj.

Zdravljenje simptomov in ne vzrokov

“Ena od pomanjkljivosti sodobne medicine je, da v večini primerov predvsem lajša simptome posameznih motenj in bolezni, le redko pa zares zdravi oziroma odstrani prave vzroke bolezni,” je prepričan psihiater. Po njegovem je zato nujno, da se vrnemo nazaj k svojim koreninam, se zazremo vase in pričnemo odkrivati, katere spremembe smo dolžni uvesti v življenje: “Vsaka bolečina, telesna in duševna, nam torej sporoča, da nismo na svoji poti, da ne živimo v skladu s svojimi kapacitetami in potrebami. Da smo se prilagodili pričakovanjem sveta in nismo poslušali svojega srca.”

Po mnenju psihiatra Rebolja je ena največji življenjskih nalog vsakega posameznika postati in tudi ostati ljubeč do sebe. “Zares ljubeči smo lahko samo, kadar zavestno in načrtno aktiviramo vse svoje odrasle vire moči, sprejmemo in poskrbimo za svoje ranjene otroške dele ter v skladu s konkretnimi okoliščinami načrtujemo in stopamo po poti sebi naproti,” je zaključil s predavanjem na Belajevi domačiji.

Tudi naravna zdravila so zdravila

Farmacevt Samo Kreft je soavtor pred dobrim letom izdane knjige Sodobna fitoterapija, ki obravnava z dokazi podprto uporabo zdravilnih rastlin in njihovo kemijsko sestavo. Je tudi tisti ljubitelj narave in naravnega, ki pravi, da ni nujno, da je naravno tudi boljše, s čimer ruši številne stereotipe, povezane z ljudskim zdravljenjem. Tudi o tem, da je naravno vedno bolje kot umetno. “Zdravilne rastline so ravno tako zdravila. In kot taka imajo lahko neželene učinke,” pove Kreft.

Rastline nimajo določenih lastnosti zato, da bi s tem pomagale človeški vrsti, ampak zato, ker si same na tak način omogočijo obstoj na tem planetu.

Šentjanževka proti depresiji

Podobno kot uradna medicina se neprestano spreminja tudi ljudsko zdravilstvo. Tak primer je recimo rastlina naprstec (digitalis), ki so jo prenehali uporabljati zaradi negativnih učinkov na delovanje srca, v uradnih medicini, kjer so zdravilne snovi natančno odmerjene, pa jo še vedno s pridom uporabljajo za pridobivanje zdravil Šentjanževka je zelo dobra za preprečevanje depresije. “Šentjanževka je nekje na meji uporabnosti v ljudski medicini. Ima nekatere značilnosti, ki jih je treba upoštevati. Pri tem mislim predvsem na interakcijo z drugimi zdravili,” pojasni Kreft. Zeliščarji izdelkov iz šentjanževke in tudi drugih zelišč ne smejo prodajati kot zdravila.

Okrog zdravilnih rastlin lahko vsak dan slišimo kopico nepreverjenih informacij. Ena od takih je, da jemanje šentjanževke izniči delovanje kontracepcijskih tablet. “Res je sicer, da šentjanževka zmanjšuje koncentracijo hormonov v telesu, ki jih ženske zaužijejo s kontracepcijskimi tabletami, vendar ne vemo, kakšna je dejanska koncentracija, ki bi tudi v resnici vplivala na delovanje kontracepcije. Strokovnih dokazov za povezavo ni bilo,” pojasni Samo Kreft in nadaljuje: ”Preučevanje vpliva naravnih rastlin je zelo težko, saj skorajda ni mogoča študija, v katero bi vključili lahko vse dejavnike.” Strokovnjaki pa so dokazali, da šentjanževka vpliva na zdravila, ki jih uporabljajo ljudje po presaditvi organov.

Hašiševo olje vrača veselje do življenja

Trenutno niso odkrili nobene zdravilne rastline, ki bi pomagala zdraviti raka in bi bila primerna za rabo v ljudski medicini. Poznamo pa kar nekaj rastlin, med drugim tudi tisa in zimzelen, ki zdravijo raka, vendar jih moramo zaradi njihove strupenosti uporabljati izključno v obliki prečiščenjih snovi v registriranih zdravilih in pod nadzorom zdravnika.

Je pa tudi kar nekaj zdravil, ki raka pomagajo premagovati. Mednje sodi konoplja. “Če govorimo o konopljinem olju, nekoč smo mu rekli tudi hašiševo olje, torej pripravek, ki vsebuje tetrohidrakanabinoide, ni nobenih obetavnih študij, ki bi dokazovale, da zdravi raka. Res pa je, da koristijo na druge načine: zmanjšujejo bolečino, povečujejo apetit in vračajo voljo do življenja,” pojasnjuje Kreft. Kar pa se konopljinega olja, torej maščobnega olja iz semen tiče, je učinkovito živilo pri mnogih boleznih. Vsebuje namreč veliko omega 3 maščob. Je pa laneno olje z njimi še bogatejše.

Zdravilne rastline, ki služijo kot pomirjevala so baldrijan, sivka, melisa, hmelj in pasijonka. Država nadzoruje uporabo in prodajo zdravil, med katera sodijo tudi zdravilne rastline. “To dobro nakazuje primer melise. Poleg zdravilnih učinkov je tudi osvežilna in okusna rastlina. Melisin čaj lahko tako pijemo brez kakršnegakoli zdravstvenega namena. Prodajalec ne sme prodajati pomirjevala, ampak le osvežilni čaj,” na primeru pojasni Samo Kreft in doda: “Melisin čaj torej ni primeren za otroke mlajše od 16 let za pomirjanje, lahko pa ga pijejo, če se nameravajo z njim osvežiti.” Med stimulanse sodijo kava, zeleni čaj, guarana in mate čaj, gre za rastline s kofeinom.

Preplet znanosti in ljudske medicine

Znanost vse več rastlin preučuje in jih vse bolj ustrezno uporablja pri zdravljenju. “Nekatere rastline so se v ljudskem zdravstvu uporabljale za celo paleto bolezni. Danes tako vemo, da so določene rastline res koristne za zdravljenje določenih bolezni, spet druge pa ne. Znanost tudi preučuje posamezne sestavine v rastlinah in jih skuša uporabljati v medicini,” pove o prihodnosti zdravilnih rastlin v medicini in na primeru pojasni: “Tiso je zaradi strupenosti nemogoče varno uporabljati za tinkturo, vsebuje pa sestavino, ki osamljena od ostalih sestavin povzroča pozitivne učinke in lahko celo zdravi raka.”

Zeliščarstvo ima po njegovem nezanemarljiv vpliv na pacienta. Ne toliko zaradi zdravilnega učinka rastlin, ampak bolj zaradi samega konteksta: “Zdravilna rastlina zrase na vrtu blizu nas. Poleg tega dobimo pri zeliščarjih oseben nasvet in toplo besedo. Vse to pa nenazadnje vpliva na sam potek zdravljenja.”

PETRA MEZINEC

---