Zatiranje škodljivcev na vrtu

Na našem Primorskem vrtičku na Purissimi smo, tako kot veliko vrtičkarjev, zaznali kar nekaj škodljivcev in bolezni. Današnji prispevek posvečamo trem škodljivcem in njihovemu zatiranju. O nadlogah v vrtu bomo še pisali, vse, ki jih zanimajo nasveti, kako in kaj z vrtički, pa vabimo prihodnjo soboto med 9. in 13. uro na Purissimo pri Ankaranu, kjer vam bodo s svojimi odgovori o vsem v povezavi z vrtnarjenjem na Dnevu odprtih vrat na voljo strokovnjaki KZ Agraria Koper. Tam bodo takrat seveda tudi Primorske novice.

V teh dneh na kapusnicah, paradižniku in nekaterih okrasnih rastlinah opažamo rastlinjakovega ščitkarja ali belo muho, kot jo pogosto imenujemo. Je trdovraten škodljivec, ki nam lahko močno zmanjša pridelek.

Rastlinjakov ščitkar

Rastlinjakov ščitkar (Trialeurodes vaporarium) je škodljivec, ki ga stranke največkrat opišejo kot “nekaj belega, ki se kar kadi”. Gre za približno dva milimetra veliko mušico, ki je zelo živahna. Že ob najmanjšem dotiku rastline takoj poleti in nam s tem še otežuje uspešno zatiranje.

Samička odlaga jajčeca na spodnjo stran lista. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki se v nekaj urah levijo in se kot luske prisesajo na list. Rastlinjakov ščitkar izloča obilico medene rose, na katero se naseljujejo glivice sajavosti. Ličinke so obdane z voščenim poprhom, kar otežuje zatiranje. V toplem poletnem času je razvoj izredno hiter; celoten ciklus traja le 19 dni, na rastlini pa so prisotni vsi stadiji razvoja škodljivca. Prav zato je potrebno zatiranje intenzivno ponavljati na štiri do sedem dni, vse dokler ne uničimo odraslih osebkov.

Zatiranje rastlinjakovega ščitkarja

Kako in s čim zatirati to nadlogo? Poleg klasičnih insekticidov, ki so učinkoviti, imamo na voljo tudi bolj domiselne načine:

> Rastlinjakov ščitkar se dobro ujame na rumene lepljive plošče, ki jih namestimo med posevkom. Da bo ulov boljši, večkrat otresemo rastline, da mušica poleti.

> Učinkovito je tudi škropljenje s pripravki na osnovi olj oljne ogrščice ali mineralnega olja (derivat nafte). Oba delujeta mehansko; ko mušico poškropimo, ji olje zlepi krila, da ne more več leteti in posledično seveda propade.

Kapusov belin

Konec aprila in v začetku maja se po naših vrtovih in njivah pojavijo prvi metuljčki kapusovega belina, (Pieris brassicae). Kot že ime samo pove, je to metuljček bele barve. Samičke odložijo jajčeca na spodnjo stran lista, najraje na rastline iz rodu križnic (zelje, ohrovt, repa, repica, ogrščica, redkev…). Po približno desetih dneh se izležejo gosenice, ki se intenzivno hranijo na listih tri do štiri tedne, nakar se zabubijo in izletijo kot metuljčki. Kapusov belin ima letno dve do tri generacije.

Ko opazimo prve metulje, je to znak, da se bodo čez deset dni izlegle gosenice, ki bodo hitele z objedanjem listov. Zato moramo biti pozorni, da pravočasno ukrepamo ter tako preprečimo škodo.

Zatiranje kapusovega belina

> Ne zamudimo priložnosti, da pravočasno poberemo liste z odloženimi jajčeci ali pa jih vsaj uničimo. Tako bomo na enostaven način rešili svoj pridelek. Jajčeca so dobro vidna, intenzivno rumene barve in jih z lahkoto najdemo. Ta metoda je žal neizvedljiva za večje površine.

> Gosenice ročno odstranimo ali pa uporabimo insekticide in posevek poškropimo.

> Lahko pa pripravimo paradižnikov zvarek, s katerim poškropimo rastline: dve pesti paradižnikovih listov in stranskih poganjkov zmečkamo in namočimo v dva litra vode za tri ure. S tem pripravkom nato škropimo rastline. Škropimo večkrat v petdnevnih razmikih.

> Uspešna pa je tudi metoda zavajanja: iz jogurtovih lončkov ali podobne plastike izrežemo bele metuljaste oblike, ki jih nataknemo na paličice in jih namestimo med sadike ali pa pritrdimo na liste kapusnic, tako da so dobro vidni. Kapusovega belina, ki išče mesto, kamor lahko odloži zarod, bomo s tem zmedli, saj se bo izogibal teh že “zasedenih” rastlin.

6. junij, dan od prtih vrat na Purissimi

V soboto, 6. junija, bo na Purissimi med 9. in 13. uro dan odprtih vrat Kmetijske zadruge Agraria Koper. Obiskovalcem bomo predstavili tudi Primorski vrtiček, ob katerem bodo strokovnjaki bralcem Primorskih novic prijazno pojasnjevali vse, kar jih zanima v povezavi z vrtičkarstvom. Tam bodo seveda prisotne tudi Primorske novice. Vabljeni!

Kapusova stenica

Na mladih sadikah kapusnic lahko na listih že opazimo bele pege, ki jih povzročajo kapusove stenice (Eurydema dominulus) s svojim izsesavanjem. Odrasla kapusova stenica doseže šest do sedem milimetrov. Po hrbtu je odrasel hrošč zemljene barve z rdečimi, rumenimi ali oranžnimi vzorci. Prezimi kot odrasla žuželka. Ličinke se hranijo s sokovi rastlin iz družine križnic. Kjer se prekomerno namnožijo, lahko povzročijo veliko škodo, zaradi česar veljajo za škodljivce. Pojavljajo se tudi na špargljih in okrasnih rastlinah.

Še posebno rade imajo cvetove in različne mlade stroke. S sesanjem na listih izzovejo pojav belih peg, ob močnejšem napadu stenic je list prosojen, preluknjan. Če so poškodbe močnejše, se list lahko posuši oziroma se posuši cela rastlina. Poškodbe so običajno največje na mladih rastlinah. Kapusove stenice lahko poškodujejo zelje do te mere, da nam skoraj nič ne ostane, tržna vrednost pa seveda zelo pade.

Primorski vrtiček

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu.

Za morebitna vrtičkarska vprašanja nam pišite po elektronski pošti sobota@primorske.si oziroma na naslov Primorske novice, Ulica OF 12, 6000 Koper, s pripisom “Primorski vrtiček”.

Zatiranje kapusove stenice

Trenutno pri nas nimamo registriranega naravnega sredstva za preprečevanje pojava in zatiranje kapusovih stenic, zato se moramo posluževati drugih varstvenih ukrepov. Pomembna je agrotehnika, izbor ustreznih sort, kolobar, uporaba privabilnih posevkov, tako imenovani “trap cropping”. Privabilni posevki so za škodljivce privlačnejši od gojene rastline, zato jih posadimo oziroma posejemo med rastline glavnega posevka ali v njegovo bližino, da bi tja privabili škodljivce in obenem zmanjšali njihovo številčnost na glavnem posevku. O poskusu uporabe eteričnih olj na zmanjšanje pojava stenic na zelju si lahko več preberete na povezavi

http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_grubar_barbara.pdf.

Torej, možnosti je dovolj, da se bomo lahko do sitega najedli zdrave zelenjave iz domačega vrta. Resda smo vrtove komaj dobro zasadili, in že nam škodljivci povzročajo skrbi in delo. Pa vendar je to bolj veselje kot breme za vse nas, ki uživamo v vrtnarjenju. Težave so zato, da jih rešujemo, bolj kot sodelujemo, uspešnejši smo. Želimo vam najslajše prve pridelke letošnje sezone.

Nasvet je pripravila SLAVICA DEBELAK

---