Zaščitimo vrtnine pred mrazom

Obilne padavine so v zadnjem tednu dodobra namočile polja, njive in tudi naše vrtove. Ruj se s svojimi škrlatno-žametnimi barvami bohoti vse okoli nas. Drevesa se počasi odpravljajo k počitku; še malo burje in že bodo olistana. In kaj hitro bo tu tudi zima. Kaj pa naši vrtovi? Kaj bo z našimi vrtninami? Poskrbimo za zaščito.

Čez vrtnine razpnimo kopreno, na vrtove postavimo rastlinjake ali pa gredice zaščitimo s tako imenovanimi tunelčki iz folije.

Koprena

Koprena zagotavlja optimalno prepustnost vode, svetlobe in zraka za boljšo rast rastlin. Primerna je za večkratno uporabo. Z ugodno mikroklimo omogoča zadrževanje toplote za zgodnejšo, hitrejšo in bolj zdravo rast ob manjši uporabi zaščitnih sredstev in z manj zalivanja ter gnojenja. Kopreno uporabljamo za pokrivanje rastlin takoj po setvi, saditvi ali presaditvi, da jih zaščitimo pred slano in mrazom.

Tunelčki iz vej in folije

Izkušeni vrtnarji zelo dobro vedo, kako bodo vsaj tržaški solatnik zaščitili pred mrazom. Skoraj prepričana sem, da tržaški solatnik pri njih vztrajno raste na vsakem vrtu tudi pozimi. Naši Istrani pravijo, da brez tega radiča ni moč živeti. Zato so na različne načine poskrbeli za zaščito, saj včasih ni bilo modernih tkanin, ki bi zelenjavo ščitile pred mrazom. Debelejše veje beke so usločili in zabodli čim globlje v tla ter čez gredico napeli bele prozorne folije. Folija mora biti nekoliko daljša, da jo lahko vse okrog zadelamo z zemljo, da je ne dvigne veter. Tunelček je lahko visok tudi komaj 50 cm. Predvideti moramo, da ga lahko s sprednje strani odpiramo. Zato ga tam ponavadi zapremo tako, da na folijo položimo desko in jo obtežimo s kamni. Ta odprtina nam služi za pobiranje in tudi za zračenje ob vlažnih, meglenih dnevih. Če v njem ni dovolj zračno, nam zelenjava kaj hitro lahko zgnije. Ogrodje in folije za pripravo tunelčkov lahko kupimo v agro trgovinah.

Rastlinjaki so uporabni vse leto

Rastlinjak ni nič nenaravnega, čeprav ga želijo nekateri slovenski ljubitelji zdrave hrane prikazati tako. Govorim o rastlinjakih, v katerih pridelujemo vrtnine v zemlji. Zanj se odločite, če bi radi čim daljši del leta jedli doma pridelano, zdravo in svežo zelenjavo. Plodovke v njem gojimo le del leta, zgodaj spomladi in pozno jeseni pa lahko pridelamo še veliko več različne zelenjave. Odločitev za rastlinjak je smiselna, ko želimo čim več zelenjave pridelovati tudi izven sezone, v vremensko manj ugodnih razmerah.

Najprej se je treba odločiti, ali ga bomo izdelali sami ali ga bomo kupili. Kakšen je kakovosten rastlinjak? Opora oziroma ogrodje naj bo trdno in čvrsto, da ga ne bomo ob vsakem močnejšem vetru lovili oziroma iskali pri sosedih. Pogoj za dober, kakovosten rastlinjak je, da ima primerno, čim boljše zračenje. Dobro zračenje ali po možnosti celo ventilacija je boljša zaščita rastlin pred boleznijo kot uporaba kemičnih sredstev. Kakovostno zračenje je pomembno, da lahko v vseh letnih časih dobro odvajamo vlago, ki se nabira v notranjosti rastlinjaka. V rastlinjakih manjših dimenzij se temperatura v sončnih dneh - ne glede na zunanje pogoje - dvigne visoko nad 30 stopinj Celzija; tudi pozimi.

Z zračenjem uravnavamo temperaturo

Poskrbeti moramo, da lahko z zračenjem uravnavamo temperaturo. Naj vas nihče ne prepriča, da za to zadošča že eno majhno okence na strehi ali celo samo vrata. Dobro zračenje dosežemo samo tako, da lahko odpremo tudi bočna krila. Da pa lahko brez strahu za majhne rastline (sadike) zračimo tudi, ko so spomladi zunanje temperature še zelo nizke, je smiselno, da se bočno zračenje ne začne pri tleh. Ko so v rastlinjaku rastline, ga je namreč nujno treba prezračiti zjutraj, saj se največ kondenzirane vlage nabere čez noč. Jutra pa so spomladi zelo mrzla, čeprav so potem dnevi lahko že topli.

Na tleh rastlinjaka imamo navadno sadike in seveda posajene plodovke in druge vrtnine. Zato naj bo spodnji del bokov vsaj do višine enega metra fiksen, stranice za zračenje pa dvignemo šele na tej višini. Tako bomo vedno zračili brez skrbi, saj bodo vrtnine spodaj zavarovane pred vdorom mrzlega zraka. In tako se ne bomo mogli izgovarjati, da si zaradi mraza nismo upali zračiti.

Če nimamo urejenega bočnega zračenja, se lahko rastline v takšnem poletju, kakršno je bilo lansko, dobesedno skuhajo. Zgolj odprta vrata in okna namreč ne zagotavljajo ustrezne prevetritve in visoke zunanje temperature so lahko usodne za zelenjavo v rastlinjaku.

Vrtnine potrebujejo veliko sonca in vodo

Ko se odločimo za rastlinjak, je pomembno, da zanj najdemo pravi prostor. Vse vrtnine so ljubiteljice sonca, zato ga ne postavljajmo tja, kjer je del dneva senca. Nekaterih naravnih zakonitosti ne smemo zanemariti. Osnovni sta dve: vrtnine potrebujejo veliko sonca in vodo. Če lahko, postavimo rastlinjak v smeri vzhod-zahod, da bodo rastline ves dan enakomerno osončene. Če imamo to možnost, poiščimo bolj zavetrno lego. Na Primorskem je skoraj nujno, da ob rastlinjak posadimo drevesa - običajno so to ciprese -, da bodo rastlinjak varovala pred močnimi sunki vetra.

Še to je pomembno pri izbiri lege: rastlinjaka nikar ne postavimo tja, kjer se zadržuje voda. Če lahko, izberimo lego čim bliže hiši, da bomo tudi pozimi lahko v rastlinjaku nabirali zelenjavo ali vsaj svoja najljubša zelišča. Vsekakor moramo imeti v njem dostop do vode, saj brez zalivanja ne gre. Nikar si ne delajmo utvar, da bomo to že rešili in nosili vodo z zalivalniki; to pač ne gre.

V rastlinjakih najpogosteje pridelujemo vrtnine in tudi cvetice zunaj rastne sezone. V njih pridelamo prvo solato in motovilec, režemo rukolo, blitvo, peteršilj, pulimo mlado čebulo, poberemo prvi grah in še marsikaj. Kaj, boste z malo dobre volje odkrili tudi sami.

Mnogi spomladi porabijo kar veliko denarja, da nakupijo vse sadike, ki jih potrebujejo za svoj zelenjavni, predvsem pa okrasni vrt. Veliko ceneje je, če sadike vzgojimo sami. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti, da zahteva vzgoja sadik veliko znanja, da bo naš vrt takšen, kot si želimo.

V rastlinjaku lahko prezimujemo tudi veliko zunanjih lončnih rastlin, uporaben je za nakaljevanje zgodnjega krompirja, dalij, gomoljev begonij in kan, spomladi pa v njem vzgajamo sadike. Rastlinjak torej ni namenjen samo profesionalnim vrtnarjem.

Pomembno je, da ga redno zračimo. Izkoristimo vsak sončen dan in ga takoj, ko se temperature dvignejo nad ledišče, odprimo in temeljito prezračimo. Zalivamo izredno malo; seveda se zemlja ne sme povsem posušiti. Prezimne vrtnine tudi ne gnojimo.

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu.

Za morebitna vrtičkarska vprašanja nam pišite po elektronski pošti sobota@primorske.si oziroma na naslov Primorske novice, Ulaca OF 12, 6000 Koper, s pripisom “Primorski vrtiček”.

Da bo rastlinjak tudi pozimi poln

Da bo rastlinjak tudi pozimi poln, sadimo paradižnik, papriko in jajčevec samo na polovici površine, na drugi strani pa imamo poleti kumare in bučke. Paradižniku sproti, ko trgamo plodove, potrgamo tudi vse liste in tako je v avgustu pod njim že dovolj prostora in svetlobe, da posejemo špinačo in motovilec, lahko celo letno solato. Špinača in motovilec sta namenjena za jesensko uporabo. Za setev motovilca obvezno uporabimo staro seme, saj novo v topli zemlji in dolgem dnevu ne kali. Ob robu grede posejemo majski srebrnjak in zimsko čebulo. Septembra lahko posejemo rukolo, blitvo, špinačo, mesečno redkvico, zeleno, tržaški solatnik in peteršilj. Tako bomo poskrbeli za poznojesensko in prvo spomladansko zelenjavo. Vse bomo rezali vso zimo.

Naštela sem le nekaj možnosti in prednosti rastlinjaka. Rastlinjak se nam vsekakor splača imeti, vendar je tudi velik finančni zalogaj. Zato se poceni različice na koncu izkažejo za zelo drage. Če se že odločite za rastlinjak, izberite raje manjšega, ampak kvalitetnega.

Nasvet je pripravila PATRICIJA PIRNAT

---