Zakaj je dobro jesti marmelado?

Saj res, zakaj je dobro jesti domačo marmelado? O marmeladah sem pisala že dvakrat. Tokrat se jih bom dotaknila samo posredno. Kaj me je navedlo na to? V zadnjem mesecu sem bila v kar se da strogi komisiji za ocenjevanje domačih marmelad. Poleg slivove, marelične in jabolčne so prevladovale marmelade iz jagodičja, malin, jagod, ringlojev, fig, borovnic ...

Poleg tega so mi prišle v roke divje marmelade, ki so jih skuhali iz plodov gozdnih negojenih dreves in grmovnic. Če jih samo nekaj naštejem: mešana marmelada iz divjih jabolk, lesnik in bezga; divja mešana marmelada iz rumenega drena oziroma drnulj; marmelada iz črnega trna oz. trnulj; mešana marmelada iz plodov lesnike, jerebike, rumenega drena, črnega trna in gloga. Sem bi lahko štela še tepkino in bezgovo marmelado, nešpljevo in šipkovo marmelada ... Podoben je smrekov žele, smrekov sirup, bukov liker ...

Marmelada je polna zaščitnih flavonoidov

Prvi odgovor, zakaj je dobro uživati táko marmelado, je, ker je polna zaščitnih flavonoidov. Da so se ti dejansko izlužili vanjo, se vidi po ustrezni in lepi barvi, kakršne je tudi plod. Med ocenjevanjem sem bila bolj kot drugi pozorna tudi na barvo, vonj in okus; vse troje je moralo biti v skladu s plodom, iz katerega je bila marmelada narejena. Največ zaščitnih snovi je sicer v barvi kožice, veliko pa tudi v notranjem mesu. Barva marmelade je bila zato velik indikator, da so v njej dejansko te snovi, ki jih najdemo v sadežih v naravi. In teh je veliko prav v domačih marmeladah.

Drugi odgovor, zakaj jesti marmelade, se nanaša na vlogo flavonoidov v telesu. Ta je povsem enaka kot v sadežu: flavonoidi ščitijo pred škodljivimi prostimi radikali. To so predvsem aktivne snovi, ki zelo hitro reagirajo, ker jim manjka elektron in ga skušajo ukrasti molekulam v neposredni okolici. Lahko reagirajo tudi z molekulo DNK, ki je nosilka dedne zasnove; s tem sprožijo nastanek dednih napak in okvar in celo - raka. Seveda prosti radikali reagirajo tudi z drugimi molekulami našega telesa, zato so lahko krivci za nastanek ateroskleroze, srčnega infarkta, revmatoidnega artritisa in degenerativnih bolezni. Najhujše je to, da sprožajo verižne reakcije; vsak nov radikal reagira naprej in sproži še več novih reakcij z novimi, zelo reaktivnimi radikali. Prostim radikalom se ne moremo izogniti, saj so tudi stranski produkt presnovnih procesov v telesu.

Na srečo so vsa živa bitja razvila vrsto mehanizmov za preprečevanja nastankov in škode, ki bi jo prosti radikali naredili. To so antioksidanti, ki zelo hitro in voljno oddajo elektron prostemu radikalu, ga dopolnijo in spremenijo v nenevarno molekulo. Te snovi so iz vrst vitaminov, na primer vitamin C, potem beta karoten kot provitamin A, naravni vitamin E ter minerala selen in cink. Pomembna veja so polfenoli v rastlinah, kamor uvrščamo tudi flavonoide.

Zakaj je koristno jesti posamezne marmelade

Lahko bi rekli, da v telesu poteka nenehen boj za prevlado med prostimi radikali in antioksidanti. Ko seštejemo dejavnike, ki proste radikale povzročajo - poleg zgorevanja hrane, sevanja, onesnaženega okolja sta med povzročitelji tudi kajenje in stres -, nas napade okrog 10 milijonov prostih radikalov na dan. Če jih ne zmoremo nevtralizirati, telo zapade v oksidativni stres zaradi presežka radikalov. S starostjo pada sposobnost telesa, da se samo brani s tvorjenjem antioksidantov, zato jih moramo vedno več vnašati s hrano.

V marmeladah seveda ni vseh zaščitnih snovi kot v sadju, ker se nekatere med predelavo izgubijo. Ostanejo pa flavonoidi, minerali in vlaknine. Seveda nihče ne trdi, da so marmelade zdravilo ali da marmelade zdravijo. Koristijo pa!

> Češnjeva marmelada

Češnje imajo barvilo antocianin, ki je od rdeče do škrlatne barve in preprečuje kopičenje maščob v arterijah ter ščiti srce, preprečuje raka debelega črevesa in na želodcu. Flavonoid antocianin deluje tudi protivnetno in ščiti pred protinom.

> Jagodna marmelada

Ta ima močne antioksidante v obliki elagične in fenolne kisline, ki ovirata rast tumorjev jezika, požiralnika in pljuč. Obe tudi ovirata absorbcijo karcinogenih snovi iz črevesja v krvni obtok. Raziskave jagodni marmeladi pripisujejo zmanjševanje nevarnost za raka na prostati.

> Slivova marmelada

Slive imajo tudi cimetno oziroma ferulno kislino, ki prav tako ščiti pred črevesnim rakom. Cimetna kislina in njeni derivati so naravne spojine v sadju, zelenjavi, začimbah, čaju in vinu. Imajo številne biološke učinke, delujejo: antioksidativno, protivnetno, protimikrobno, protitumorno, antidiabetično in hepatoprotektivno.

> Bezgova marmelada

Temno, skoraj črno barvo bezgu in bezgovi marmeladi daje barvilo sambucianin, ki spodbuja potenje in izločanje strupov, pomaga odvajati vodo, deluje pri revmatičnih boleznih, pomirja in krepi telo. Ker bezeg vsebuje tudi sambunigrin, ki škodi, je pravzaprav edino marmelada najboljši način predelave bezga, saj se med kuhanjem marmelade sambunigrin razgradi in ni več nevaren. Zdaj pa začnejo delovati koristne snovi.

> Figova marmelada

Smokve ali fige v marmeladi imajo veliko močnih antioksidantov iz vrst polifenolov, ki preprečujejo kožne bolezni, zlasti nekatere oblike limfoma, ki nastanejo zaradi škodljivega sevanja sončnih žarkov. Fenolne spojine, ki preprečujejo mutacije DNK in s tem tudi srčno žilne bolezni in raka. V figah in figovi marmeladi je obilica vlaknin, ki upočasnijo prebavo in absorbcijo, zato so v ustreznih količinah primerne tudi za sladkorne bolnike.

> Borovničeva marmelada

V tej marmeladi so močne fenolne kisline in flavonoidi, ki jih uvrščamo med najmočnejše antioksidante. V našem telesu delujejo protivnetno, protibakterijsko, preprečujejo strjevanje krvi, ščitijo kapilare in varujejo drobne žilice pri vseh, še zlasti pri sladkornih bolnikih, ki imajo težave z očmi in ledvicami.

> Jerebikova marmelada

Ta marmelada sodi med divje marmelade. Jerebikovi plodovi sami po sebi niso užitni, s kuhanjem v marmelado pa strupene snovi razpadejo in ostanejo samo užitne in zdravilne. Ta marmelada deluje odvajalno, proti revmi in protinu, priporočljiva je za diabetike, pomaga pri težavah z želodcem.

> Drnuljeva marmelada

Drnjule so plodovi rumenega drena. Marmelada iz drnjul ima veliko antocianov in čreslovin ter rutin za močne žile. V ljudskem zdravilstvu jo priporočajo ob driskah in črevesnih boleznih; znižuje povišano telesno temperaturo.

> Trnuljeva marmelada

Plodovi trnulje (drevo črni trn) in njena marmelada imajo antociane, ki delujejo diuretično, zato jih oziroma jo priporočajo pri pešanju srca in nevralgijah, pri revmatičnih težavah, izboljšanju odpornosti, še posebej pa pri težavah v ustni votlini.

> Marmelada iz lesnike

Kar velja za jabolka, velja za lesniko, saj je prednik današnjih jabolk.

Kako naj jemo marmelade?

Tretji odgovor, zakaj jesti marmelade, pa je povezan s tem, kako naj jemo marmelade, da dobimo največ? Najprej si uredimo črevesno floro, da bomo imeli ravnovesje med bakterijami, ki so normalno prisotne v črevesju. Dobra flora spreminja strukturo flavonoidov, da se poveča njihova absorbcija. Imeti moramo tudi dovolj vlaknin in ogljikovih hidratov za ohranitev zdrave črevesne flore. V praksi to pomeni, da je dobro marmelado zamešati tudi v jogurt oziroma spiti kozarec jogurta, če si marmelado namažemo na kruh. Pri marelični, breskovi, melonini in drugih marmeladah, ki so iz plodov s pretežno karotenoidnimi snovmi, pa je nujno, da marmelado na kruhu kombiniramo z maslom. Toda o tem - drugič.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje, nedavno pa je izšla še knjiga Olja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala skupaj s snaho Petro Jakob Merljak.

MARIJA MERLJAK

---