Zajtrk z ljubeznijo

Nedavno sem službeno obiskala Goriška brda in morala tam tudi prespati, saj sem naslednje jutro zaradi oddaje Dobro jutro morala biti na delovnem mestu že ob šestih zjutraj.

Presenečena sem ugotovila, da je danes v Brdih ker precej lepih hotelov, turističnih kmetij in zasebnih prenočišč. Povsod se pohvalijo z lepim razgledom, dobrim vinom in izbrano hrano. Zato tudi ni čudno, da je bilo toliko postelj zasedenih. Pa vendar sem našla nekaj lepega vrh enega od briških gričev in jih takoj razočarala, ko sem povedala, da ostanem samo eno noč. V nadaljevanju so oni razočarali mene. Očitno so pozabili, da “turizem smo ljudje”, kot veleva zlajnani slogan.

Zapletlo se je pri zajtrku

Vajena hotelov doma in po tujini sem pričakovala, da bo zajtrk že od 6. ure dalje, kot je domala že nekakšen standard. Če pridem na zajtrk pol urice prej, pa res bi smel biti problem, sem si mislila. Doslej so nam še povsod, kjer smo bili, pripravili lične plastične košarice s sendvičem in zelenjavo, pa tudi kavo ali čaj so nam postregli ...

Tam v Brdih pa sem naletela na odgovor, da pri njih zajtrk strežejo šele po osmi uri. Brez pogajanj in pika. Razumela sem njihov dnevni red, ročno pobrala kovček in našla prijazen sprejem pri zasebnici na Humu. Posebej je spekla kruh zame in zjutraj, ko sem prišla iz kopalnice, me je čakala lepo pogrnjena miza z dobrotami, ki se jim človek ne more upreti. Poleg dišečega in še toplega kruha je pripravila odlično briško frtaljo z zelišči z domačega vrta, priložila nekaj sveže rukole, kislo domačo smetano in jogurt, domačo marmelado in maslo, narezala domač zašink in sir, skuhala jajce in vse skupaj okrasila s trtnimi listi in marjeticami, znamenjem Brd; ob tem je ponudila še svež sok iz pomaranč, belo in črno kavo ... Vsega tega seveda nisem zahtevala, še manj pa pričakovala. Toda njen zajtrk mi je polepšal dan in mi vlil dobro voljo in energijo za ves dan. Ja, turizem smo ljudje!

Pomen zajtrka

Vem, da se to marsikomu sliši čudno, ker mnogi kar tešči “letijo” v službo in celo na dopustu izpuščajo jutranji obrok. A zajtrk ima poleg fiziološkega vedno tudi psihosocialni pomen, še zlasti v družini ali skupini povezanih ljudi. Z zajtrkom utrjujemo pozitivne vrednote: pripadnost in ljubezen, sprejetost medse, občutek varnosti in veselega vzdušja, kar nam da moč za premagovanje stresov in utrjuje estetske občutke ob lepem pogrinjku. Ob takem zajtrku se bomo lažje znašli v stresnih primerih, saj je celo dopust lahko stres. Endorfini kot pozitivni hormoni se izločajo ob vedrih čustvih.

Zajtrk dvigne raven sladkorja v krvi, obnovi zaloge hranil, ki smo jih porabili med spanjem, ter spodbudi metabolizem, ki se je ponoči upočasnil. Hkrati potrebujemo energijo, da se prebudimo v nov dan. Če je z zajtrkom ne dobimo, telo preklopi na “stanje preživetja”; v takem primeru zmanjka energije za naše delo ali reševanje nalog pri šolskem otroku, za zbranost, spomin ... Tisti, ki spuščajo zajtrk, imajo slabše rezultate na vseh področjih.

Z zajtrkom moramo odrasli in otroci zagotoviti vsaj 25 odstotkov dnevnih potreb po hranilih in 33 odstotkov potreb po energiji. Pri zajtrku moramo dobiti dovolj ogljikovih hidratov; ti se razgradijo do glukoze, ki je gorivo za možgane. Enako so pomembne beljakovine; iz njih so nevrotransmiterji, ki so pomembni za proces mišljenja. Vitamini so katalizatorji procesov in brez njih fiziološki procesi sploh ne bi stekli. Skupaj z minerali so vitamini pomembni za nastanek energije, krepitev imunskega sistema, zdrav živčni sistem ...

Vsakršno pomanjkanje ene ali druge hranilne snovi vodi v upad delovanja različnih organov in možganov. In gospa je pripravila zajtrk tako, da je bilo v njem vse, kar potrebujejo naše celice: gradivo, gorivo in zaščita. Pri tem je upoštevala načelo lokalnosti - z vrta na mizo, saj je prav vse, kar je bilo v frtalji, zraslo na gredicah pod oknom dnevne sobe. Le jajce je znesla kura s sosedovega dvorišča. Prav tako je upoštevala domačnost, ki jo dajejo tradicionalne sestavine zajtrka, in jih okrasila s sveže utrganimi belimi in rumenimi marjeticami. To je bil res zajtrk z ljubeznijo.

Poskrbimo za dovolj beljakovin in vlaknin

Sama bi bila seveda zadovoljna že z ječmenovo kavo in polnovrednim kruhom ali s polento in mlekom, tudi s kislim. Z nečim, kar je za določeno območje pristno. Gost ne potrebuje eksotike ali pa uniformiranega zajtrka, marveč nekaj, kar je tam, kjer je - domače. Iz otroštva se spomnim, da je bil poleti zajtrk že ob petih, ob devetih smo imeli že predjužnik. Ljudje so spoštovali ustaljen ritem dneva in zato je bila tudi ustvarjalnost večja. Tudi ajurveda, kot ena najstarejših metod zdravega življenja, upošteva naravni ritem človeka in pripisuje zajtrku izredno velik pomen, odločilen za dober potek dneva.

Pred nami so dopusti, ko bi morali biti še bolj pozorni na zajtrk. Kosci na vasi vedo, da ne morejo delati brez zajtrka, in si ga privoščijo, čeprav že ob zori odhitijo na senožeti; danes sicer z motornimi kosami. Z zajtrkom preprečimo padec sladkorja, ki sproži reakcijo v živčnem sistemu ter povzroči jezo, zmedenost in paniko. Kakšen dopust imamo v takih okoliščinah, si lahko sami predstavljate. Padec sladkorja v krvi povzročajo tudi velike količine predelanega sladkorja, premalo beljakovin in maščob, pomanjkanje vitaminov in mineralov ter premalo vode. Nujno je torej treba zagotoviti dovolj beljakovin in vlaknin, ker to uravna krvni sladkor. Med dopustom ali na poti si še najlažje pomagamo z jajci, ki so najbolj popolna beljakovina. Razne frtalje, šoto in druge jedi iz jajc so takoj pri roki. Jajca preprečujejo padec serotonina v možganih in posredno tudi agresivnost.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje, nedavno pa je izšla še knjiga OLja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala skupaj s snaho Petro Jakob Merljak.

Zajtrkujmo pred osmo!

Za stalno raven energije ni pomembno samo, kaj odrasli in tudi otroci jemo, marveč tudi kdaj zajtrkujemo. Vsi smo zelo občutljivi na padec sladkorja v krvi, celo bolj kot si mislimo. Posledice so razdražljivost, jeza, slabša pozornost in pomanjkanje samozaupanja, pri otrocih tudi jokavost. Zato vedno zajtrkujmo in to pred osmo uro zjutraj. Ustrezen zajtrk preprečuje srčne kapi. Po raziskavah ameriških znanstvenikov izpuščanje zajtrka kar za trikrat poveča nevarnost nastanka krvnih strdkov. To pojasnjujejo z dejstvom, da so trombociti najmanj lepljivi ponoči. Ko se človek zjutraj prebudi, se lepljivost naglo poveča. Iz neznanih vzrokov se po jutranjem obroku lepljivost spet hitro zmanjša.

Zdaj veste, zakaj nisem hotela izpustiti zajtrka ali ga jesti tedaj, ko je na vrsti malica! Prav bi bilo, da bi to vedeli tudi tisti briški hotelirji, ki pred osmo ne zmorejo vstati.

---