Začenja se kolesarska sezona

Za najbolj zagrizene kolesarje se sezona na Primorskem zaradi ugodnih klimatskih pogojev nikoli ne konča. Takih tudi dež ne odvrne od pedaliranja. Za vse ostale pa se z rahlim zamikom zaradi ne najbolj naklonjenega vremena začenja obdobje, ugodno za kolesarjenje v službo, za zdravje, dobro počutje ...

Slovenija je bila lani razglašena za najboljšo evropsko gorskokolesarsko skupnost. Foto: Tore Morhenn
Slovenija je bila lani razglašena za najboljšo evropsko gorskokolesarsko skupnost. Foto: Tore Morhenn

Primorska je zaradi mile klime in ugodnih vremenskih razmer za kolesarje zanimiva 365 dni na leto. V zimskem času jo zato pogosto obiskujejo ljubitelji kolesarjenja z vseh koncev države, pa tudi od drugod. V hladnejšem delu leta je mogoče večino kolesarjev srečati na ravninskih predelih, saj “švicanje” v klance in ohlajanje med spusti pri temperaturah okoli ničle ali nekaj stopinj nad njo ni najbolj zabavno. Niti zdravo.

Na goriškem koncu veliko kolesarjev, predvsem cestnih, pozimi precejšnje število kilometrov nabere onkraj meje, po italijanskih cestah, ker je kultura kolesarjenja pri sosedih na račun daljše in bogatejše tradicije vendarle bolj razvita in imajo avtomobilisti in drugi udeleženci v prometu nekoliko prijaznejši odnos do voznikov dvokolesnikov na nožni pogon kot pri nas, kjer je šviganje nekaj centimetrov mimo kolesarja na cesti še vedno nekaj običajnega. Nekaj takega, kar se cestnemu kolesarju zgodi skoraj na vsaki vožnji.

“Osnovna logika temelji na pretočnosti, zagotavljanju standardne infrastrukture in varnosti. Manjka nam vlaganje v kolesarsko infrastrukturo. Glede tega smo še precej na začetku.”

Bojan Žižekpredsednik Slovenske kolesarske mreže

Ker se hladno obdobje letos kar noče posloviti, spremljajo pa ga tudi obilne padavine, se za rekreativce in občasne vikend kolesarje sezona pedaliranja še ni zares začela. Vsak sončen dan pa že poskrbi za bistveno povečanje biciklistov v prometu, pa tudi na kolovozih, gozdnih poteh in enoslednicah.

Skrb za brezhibnost kolesa in varnost v prometu

“Pred začetkom kolesarske sezone ali preden po dolgem času sedemo na kolo, je treba preveriti tlak v pnevmatikah in naoljiti verigo. To je najbolj nujno. Vsaj za to je treba poskrbeti, seveda pa je priporočljiv preventivni pregled kolesa, servis, med katerim usposobljeni mehaniki vse podmažejo in potisnejo. Kdor se odloči za tak pregled, je bolj gotov, da je s kolesom vse v redu. Brez skrbi lahko sede nanj in se odpelje,” poudarja Mitja Černe iz kolesarske trgovine Bišport v Novi Gorici.

“Resnejših problemov na terenu navkljub porastu dejavnosti s strani državljanov in turistov k sreči ni zaznati, kar pa ne pomeni, da nas ne čaka še veliko dela. Predvsem pri konkretnem vlaganju v vzpostavitev, označevanje in vzdrževanje gorskega kolesarskega omrežja.”

Peter Dakskoblerpredstavnik Slovenskega gorskokolesarskega konzorcija Odprimopoti.si

Za takšen preventivni pregled je treba odšteti približno 25 evrov. Kot dodaja Černe, je za kolo veliko bolje, če narediš z njim 10.000 kilometrov, da je ves čas v pogonu, kot pa da z izpraznjenimi gumami stoji v kakšni kleti. “K nam so začeli ljudje kolesa na preventivne preglede v nekoliko večjem številu voziti pred tremi tedni, ko je postalo malo topleje,” še pojasnjuje.

Pred začetkom sezone je dobro obnoviti tudi osnove prometne varnosti za kolesarje, saj je fizično še tako dobro pripravljen kolesar ob trku z nepazljivim voznikom avtomobila v bistveno slabšem položaju. Poleg pešcev so kolesarji najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev.

Kot piše v rubriki “varno na kolo” na spletni strani Policije, so kolesarji predvsem slabše vidni, njihova vidnost pa je obratno sorazmerna s hitrostjo vožnje; hitrejši so, slabše so opazni. Policisti opozarjajo, da morajo biti kolesarji pozorni na prometno signalizacijo, da morajo upoštevati prometne znake, pred spremembo smeri vožnje pa naj večkrat pogledajo, kaj se dogaja za njimi, in pravočasno ter odločno nakažejo svoj namen. Upoštevati morajo pravila prednosti, voziti po kolesarski stezi in kolesarskem pasu ali poti oziroma ob desnem robu vozišča v smeri vožnje, in sicer čim bliže robu (ne več kot en meter od roba) vozišča.

“Če vozite v skupini kolesarjev, vozite drug za drugim. Izjemoma, če je pot dovolj široka, lahko dva kolesarja vozita vzporedno,” še svetujejo policisti. Naj pripomnimo, da avtomobiliste in tovornjakarje kolesarji, ki vozijo vštric, spravljajo ob živce, zato takšna vožnja ni priporočljiva, saj meče slabo luč na vse kolesarje.

Po podatkih policije so vozniki koles v najhujših prometnih nesrečah v več kot polovici primerov povzročitelji nesreče. Čelada sodi med obvezno opremo kolesarjev do 18. leta, pred hujšimi poškodbami pa je obvarovala tudi marsikaterega odraslega kolesarja, zato je vsekakor priporočljivo, da se brez nje kolesarji ne usedejo na kolo. Za boljšo vidnost pa naj poskrbijo z oblačili čim bolj vpadljivih barv, kar avtomobiliste podzavestno prisili k večjemu odmiku oziroma zmanjšanju hitrosti vožnje. Po podatkih projekta Mobile 2020 je verjetnost smrti kolesarja ali pešca ob trku pri hitrosti vozila 50 km/h kar 85-odstotna, pri 30 km/h pa le še desetodstotna.

Imamo potencial za kolesarski raj na zemlji

O potencialu naše male državice, ki z razgibanostjo in raznolikostjo terena na obvladljivo majhnem območju predstavlja idealen poligon za različne vrste kolesarjenja - od cestnega, touring, družinsko-izletniškega do gorskega kolesarjenja, je bilo prelitega že veliko črnila v strategijah, smernicah, priročnikih. Veliko besed je bilo izrečenih na raznih posvetih in kongresih.

Skladno z zakonom o cestah je v Sloveniji kolesarjenje dovoljeno na vseh cestah, razen na hitrih cestah in avtocestah ter tam, kjer je to s prometno signalizacijo izrecno prepovedano. Poleg tega je že uveljavljeno prepričanje, da je treba kolesarjem zagotoviti čim več samostojnih, uporabnih in varnih kolesarskih površin, še posebej za dnevna potovanja znotraj naselij, pa tudi površine za daljinski kolesarski promet ter potovalno-turistično in športno-rekreacijsko kolesarjenje.

Ministrstvo za infrastrukturo je lani avgusta izdalo dokument Kolesarjem prijazna infrastruktura - Smernice za umeščanje kolesarske infrastrukture v urbanih območjih. Tam med drugim piše, da imamo v Sloveniji veliko lokalnih cest z malo prometa, po katerih je možno relativno varno kolesariti, in da je prav zato kolesarstvo kot oblika rekreacije zelo priljubljeno. V dokumentu je naveden tudi zanimiv podatek, da je po številu prodanih koles na prebivalca Slovenija že več let na prvem mestu v Evropski uniji.

“V Sloveniji imajo urbana naselja večinoma srednje ali slabo razvito kolesarsko omrežje, v nekaterih mestih pa kolesarska infrastruktura sploh ne obstaja. Tudi v krajih, ki imajo dobro razvito kolesarsko omrežje, je še veliko možnosti za njegovo izpopolnitev, nadgradnjo ali razširitev,” še piše v omenjenem dokumentu.

Za izboljšanje razmer za kolesarje(nje) se borijo v Slovenski kolesarski mreži (SKM). Poleg ustrezne infrastrukture opozarjajo tudi na kolesarsko kulturo.

“Za razvoj kolesarske kulture ni dovolj, da se zagotovi določeno število kilometrov novih kolesarskih površin, kot modno muho vpeljejo avtomatizirane sisteme izposoje koles, ali da enkrat na leto športna društva organizirajo večjo kolesarsko-rekreativno prireditev. Kolesarstvo mora biti dojeto in sprejeto kot pomemben podsistem prometa ter podprto na materialni in simbolni ravni, “ piše na spletni strani SKM, ki ji predseduje Bojan Žižek.

Najnovejša kolesarska pot v Sloveniji, ki je bila označena pred kratkim, uradno pa še ni bila odprta, ker jo infrastrukturno še urejajo, je 145 kilometrov dolga Dravska kolesarska pot, ki sledi lepo urejeni kolesarski poti od izvira Drave na južnem Tirolskem in na slovenskem ozemlju vodi od Dravograda do Središča ob Dravi.

“Do konca aprila bo objavljen nov pravilnik o kolesarskih povezavah, ki predvideva osem daljinskih kolesarskih poti oziroma koridorje, saj vse trase še niso prostorsko umeščene. To bo podlaga za direkcijo za infrastrukturo in občine. Projektov je kar nekaj, financirajo pa se deloma iz državnega proračuna, nekaj pa na podlagi celostnih prometnih strategij,” pojasnjuje Žižek in dodaja, da bo poleg infrastrukturnega upoštevan tudi marketinški koncept, kar pomeni, da se bo na omenjene poti, ki potekajo pretežno ob rekah Muri, Savi in Soči, nekaj pa se jih navezuje na evropske daljinske kolesarske poti, gledalo tudi kot na turistične produkte.

“Osnovna logika temelji na pretočnosti, zagotavljanju standardne infrastrukture in varnosti. Manjka nam vlaganje v kolesarsko infrastrukturo. Glede tega smo še precej na začetku. Do zdaj smo v Sloveniji v to vložili približno 15 milijonov evrov. Letos bo investicij za osem milijonov evrov, prihodnje leto tudi, a s tem še ne bomo nadomestili zaostanka,” pojasnjuje Žižek in dodaja, da sta Avstrija in Madžarska na tem področju vlagali precej več, v zadnjem obdobju tudi Italija, tako da na tem področju počasi sledimo sosedam.

Pozitivno ocenjuje premike na področju urbanega kolesarjenja, saj je več kot 70 občin sprejelo celostno prometno strategijo, v okviru katere je zaobjeto tudi kolesarstvo.

Ta vikend pri nas evropska gorskokolesarska smetana

Kolesarstvo v vseh svojih pojavnih oblikah postaja vse pomembnejše tudi z vidika turizma. Že vsak večji kraj se lahko pohvali s kakšno kolesarsko potjo, na državni ravni pa velja med bolj znanimi omeniti obalno Parencano, Kolesarsko pot Jureta Robiča od Mojstrane do Belopeških jezer, Bohinjsko kolesarsko pot, Kolesarsko pot Solkan-Plave, Pohorsko kolesarsko transverzalo in Slovensko turnokolesarsko pot, ki je dolga 1800 kilometrov, na njej pa morajo gorski kolesarji premagati 50.000 višinskih metrov razlike.

Slovenija je bila v letu 2017 izbrana za najboljšo evropsko gorsko kolesarsko skupnost, prav ta konec tedna pa poteka v Kranjski Gori Evropski gorsko kolesarski kongres (IMBA European Summit), največja izmenjava znanj in izkušenj na področju zagovorništva in gradnje gorskih kolesarskih poti v Evropi. Letnega vrha mednarodne gorsko kolesarske organizacije se udeležujejo predstavniki zagovorniških organizacij, kolesarske industrije, destinacij, lokalnih oblasti, vodniških organizacij, graditelji poti in še kdo iz večine evropskih držav in vsi soodločevalci na to temo iz Slovenije.

“Resnejših problemov na terenu navkljub porastu dejavnosti s strani državljanov in turistov k sreči ni zaznati, kar pa ne pomeni, da nas ne čaka še veliko dela. Predvsem pri konkretnem vlaganju v vzpostavitev, označevanje in vzdrževanje gorsko kolesarksega omrežja,” aktualne razmere za gorsko kolesarjenje pri nas ocenjuje Peter Dakskobler, predstavnik slovenskega gorsko kolesarskega konzorcija Odprimopoti.si.

Kot pravi, so se od leta 2014, ko je bil konzorcij ustanovljen, stvari premaknile na bolje. Že istega leta so uspeli v zakon o ohranjanju narave vnesti splošno načelo, da je v naravnem okolju vožnja s kolesi dovoljena po utrjenih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik ali upravljalec poti. Kljub temu pa vožnja s kolesom v naravnem okolju še ni dovolj dobro urejena, vse dokler ne pride do boljše vzpostavitve, označevanja in vzdrževanja omrežja gorsko kolesarskih povezav, še dodaja Dakskobler, ki opozarja na že omenjeni pravilnik o kolesarskih povezavah, ki je v postopku sprejemanja, in kjer se prvič omenja tudi gorsko kolesarsko omrežje.

“Poleg prilagajanja zakonodaje si konzorcij prizadeva za sistemska razvojna sredstva in gradnjo modela upravljanja te športne in turistične dejavnosti in tudi na tem področju nam bo letos uspel preboj,” je prepričan. V tem kontekstu omenja evropski vrh gorskih kolesarjev, ki se je včeraj začel v Kranjski Gori.

O urejenosti tovrstnih zadev na področju gorskega kolesarjenja pravi, da imajo v sosednji Avstriji veliko težav in konfliktov zaradi potencialne odgovornosti lastnikov zemljišč. S spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih in zakona o gozdovih so bili ti pri nas že razbremenjeni odgovornosti. “Seveda pa se lahko zgledujemo po sistemskem urejanju v pokrajini Trentino v Italiji, konkretnih vlaganjih destinacij v Švici ali po celovitem pristopu na Škotskem z vključevanjem akademskih institucij,” je še povedal predstavnik konzorcija Odprimopoti.si.

In kakšne so glavne prednosti oziroma slabosti za razvoj gorskega kolesarjenja pri nas? “Prednosti so predvsem raznolikost pokrajine in geostrateška lega, usmeritev celotnega slovenskega turizma v športni, zeleni in trajnostni turizem, močna gorsko kolesarska skupnost. Majhnost bi lahko bila še večja prednost pri prilagajanju zakonodaje, če bi znali to izkoristiti. Slabosti pa so predvsem premajhna finančna vlaganja v infrastrukturo in turistični produkt in pomanjkanje produktnih vodij za razvoj turističnega produkta,” poudarja Dakskobler.


Najbolj brano