Vse o vitovski spet v Devinu

Devinski grad je prejšnji konec tedna ponovno gostil prireditev Vitovska in more. Vinsko-kulinarično srečanje najbolj žlahtnega belega vina s kraške planote in njegovih obronkov z drobnimi prigrizki krajevnih gostilničarjev so spremljali posveti in delavnice, ki so privabili veliko število obiskovalcev od blizu in daleč. In imeli so kaj videti, pa tudi poskusiti.

DEVIN > Simpozij Vitovska in morje, ki predstavlja nekakšno uverturo v dvodnevno srečanje z najbolj viteškim izmed vseh vin, je povezovala someljejka in vinska promotorka Aurora Endrici, ki je spretno združila nastope politikov in pripovedi mladih vinogradnikov.

Malo mladih vinogradnikov

Statistični podatki kažejo, da je v Italiji mladih nosilcev vinogradniško - vinskih posestev malo, le približno štiri odstotke, čeprav njihova smelost izstopa že pri podatkih o koriščenju javnih sredstev, ki so na voljo za večanje posestev, obnovo kleti in promocije. “Veliko evropskega denarja ostaja neporabljenega,” je ugotavljal evropski poslanec Herbert Dorfmann, ki ni pozabil omeniti, da je vinarstvo ključna evropska kmetijska panoga, za mnoge dežele, vključno z Italijo, pa najbolj prepoznaven izvozni artikel.

In v kakšno vino verjamejo mladi? Carlotta Rinaldi iz Piemonta, Patrik Uccelli iz Poadižja-Južne Tirolske in domačin Gabriel Černigoj zagovarjajo družinske kmetije in vino, ki ostaja pridelek, ne pa proizvod. “Imam dve diplomi iz vinarstva in enologije, pa sem strokovne knjige raje zažgal in začel delati s srcem,” je povedal simpatični Patrik in prepričal z belim pinotom, modrim pinotom in tramincem.

22 pridelovalcev vitovske

Osrednja pozornost je bila seveda namenjena dvaindvajsetim pridelovalcem vitovske z obeh strani meje. V pokušino so ponudili penine, letna, sveža vina in zrela vina s krajšo ali daljšo maceracijo, celo nekaj redkih arhivskih vin iz osebnih arhivov vinarjev.

Od stojnice do stojnice, od vzorca do vzorca, od vinarja do vinarja se je krepila zavest, da vitovska ni zgolj trta in ni zgolj vino. Je simbol Krasa, ki se počasi, toda vztrajno vrašča v zavest vinskih poznavalcev kot eno najboljših vin te dežele.

Vina iz vinogradov tik nad morjem, ki rastejo na zmesi laporjev in peščenjakov, imajo drugačen vonj in okus od tistih s kraške planote, kjer jim pečat daje rdeča zemlja, toda trta se je sposobna dobro prilagoditi na različne razmere in razveseli tako vinogradnika kot kletarja in potrošnika. Pestra ponudba prigrizkov je dala možnost preverjanja njenega druženja z ribami, raki, suhomesnimi dobrotami, cvrtjem, golaži, sirom, zelenjavo ... Slaščičarji so poskrbeli še za kremo in sladoled z vitovsko. Klonila ni v nobeni kombinaciji.

Ami Scabar, vitez vitovske

Kot ni klonila pri vodenju štirih delavnic o pripravi rib Ami Scabar, letošnja dobitnica priznanja Vitez vitovske. Zbranim je dala vrsto napotkov o nakupu sezonskih rib krajevnega ulova in v živo prikazovala čiščenje ter surovo ali toplotno obdelavo rib. Vzporedno je somelje Bruno Cataletto vodil delavnice o spajanju jedi in vitovske, pri čemer so udeleženci modrovali o tem, katero v nizu štirih ali petih vin jim je najbolj po godu pri določeni jedi. In se prepričali, da so okusi lahko različni.

TONI GOMIŠČEK

---