Vsaka stvar je za nekaj dobra

Veliko ljudi se jezi na letošnje poletje. Le zakaj? Samo pomislite, koliko poletij nazaj nismo imeli tako lepe zelene trave sredi julija in avgusta! Bilo je vse prežgano od suše ...

Porečete, da ste šli na morje, pa se zaradi dežja niste mogli namakati v njem. Razumem, to je res kriza, še zlasti, ker ste veliko več porabili za hladno pijačo; dolgočasje pač terja svoj davek. In otroci; koliko več je šlo za sladolede, da ste imeli tudi nekaj miru!

Vse, kar je zeleno in potrebuje vodo, pa to poletje rado raste. Zelišča vsevprek, tudi na mojem in sosedovem vrtu. Pa krompir. To je moj mož vesel in se škodoželjno smeji, ker ne mara paradižnikov. Tudi nevesti raste vse, od peteršilja naprej in nazaj.

Ob nedavnem velikem šmarnu in Rokovem prazniku se je razbohotila tudi rož'ca, ki jo zelo cenijo na Koroškem in brez nje ne morejo niti pri krompirju. To je povojček. S krščanskim praznikom in svetnikom je povezanih tudi več njegovih ljudskih imen: šmarni slak, Rokova roža, povoj Marije Device; zaradi oblike mu pravijo kopitnik, zlata ketnica ali zlata verižica, tudi zlata trta, vinska loza itd. Zelišče sem spoznala letos pozimi, ko sem pripravljala oddajo Dobro jutro s Črnjankami na Koroškem. Pa so mi pravile, da pri njih zelo cenijo povojček, brez katerega njega ne more biti “rpičeve župe”. Le kaj je to, sem jih spraševala. Pa so mi ga pokazale.

Krepi apetit in čisti kri

Slovenščina je zelo bogat jezik. Ljudje so v preteklosti znali poimenovati zelišče po obdobju, v katerem je rasel, in po svetnikih, ki so se tedaj motali po koledarju. Ali pa so si ogledali obliko in našli primerjavo, ali mu ime pripisali po uporabni vrednosti. No, povojčku so rekli tudi vrednjak in ga s tem personificirali, saj beseda označuje nekoga, ki nekaj pomeni.

Latinščina je glede rastlinskih imen bolj striktna, natančna in nepopustljiva; vsaki določi mesto, vlogo in sorodstvo. In po latinsko je povojček Glechoma Hederaceae. Prav zaradi latinščine imamo tudi Slovenci uradno ime za povojček: bršljanasta grenkuljica, ki sodi v družino ustnatic. Te seveda ne smemo zamenjati s krebuljico, ki je prav tako zelišče, ki paše v lonec.

Rastlina ima vonj, ki spominja na začimbe; ko ugriznemo v list, pa zaznamo trpek in grenak okus. Ta je posledica obilice čreslovin, eteričnih olj, grenčin, smole, holina, kremenčeve kisline in veliko vitamina C. Povojček posebno blagodejno vpliva na sluznico dihalnih poti. Zato ga uporabljajo za zdravljenje bolezni dihal, od katarja v žrelu do vnetih bronhijev.

Bršljanasta grenkuljica ali povojček krepi apetit, pospešuje presnovo in žene na vodo, zato ga priporočajo ob vnetju sečnih poti. Po raziskavah naj bi pomagal tudi tistim, ki imajo želodčne in črevesna težave, zlasti še premalo želodčne kisline. Koristi pri motnjah jeter. Menda pomaga pri zlatenici, in tudi pri histeriji ter slabosti živčevja. Čaj s povojčkom menda pomaga pri velikih psihičnih in telesnih obremenitvah ter pri astmi.

V ljudskem zdravilstvu grenkuljico priporočajo za pospešitev menstruacije in umiritev ženskih težav, zlasti pri belem toku, ter za odpravo ledvičnih kamnov. Grenkuljico skuhajo v vinu in tekočino grgrajo ob vnetih dlesnih, ali pa se z njo umivajo pri krastah. Posebej pa priporočajo kopel iz povojčka pri ranah, ki se nočejo zaceliti. Grenkuljica namreč čisti kri. Kopeli z njo pomirjajo in vračajo napetost mlahavi koži, obkladki zmanjšujejo celulit. Z njo prekrivajo rane. V ta namen je še boljše mazilo, ki ga naredijo iz svežih ali suhih listov grenkuljice: prelijejo jo s staljeno svinjsko mastjo, kuhajo četrt ure pri nizki temperaturi in iztisnejo skozi platneno krpo.

Grenkuljico ali povojček hvalijo vse Korošice, kar jih poznam. Pa vendar se tiste iz Slovenj Gradca ne morejo domeniti z onimi iz Dravograda, še manj pa z ženskami iz Radelj ob Dravi ali iz Raven na Koroškem, da Črnjank sploh ne omenjam, glede rpičeve juhe oziroma župe. Vsak kraj je dodal nekaj svojega, zato so v njej vse mogoče stvari. Črnjanka Valerija Naglič mi je zatrdila, da je samo njen recept izvoren, vsi drugi so z dodatki, ki jih v pravi rpičevi župi ni.

Izvorni recept naj bil: krompir, ocvirki ali po njihovo grumpi in sesekljan povojček. Skuhajo krompir in vode ne odlijejo. Posebej pripravijo prežganje z moko in ocvirki ter stresejo v lonec, v katerem so skuhali krompir. Potresejo s sesekljanim povojčkom in še nekaj minut pokuhajo.

Ponekod namesto prežganja in včasih tudi ocvirkov uporabijo smetano in potresejo s povojčkom, drugod v juhi plavajo tudi koščki sesekljanega korenja. A kot rečeno, to so nekoliko modernizirani recepti.

Gospa Valerija mi je dejala, da so včasih rpičevo juho jedli že za zajtrk, če so šli trdo delat na polje. Razumljivo: na videz preprosta jed je energijsko bogata. Energijo so dobili iz krompirja in moke oziroma škroba in iz ocvirkov ali grumpov, ki so bili seveda večji in manj stisnjeni od teh, ki sem jih jaz uporabila. V krompirju so bili tudi nekateri vitamini in rudninske snovi. In zakaj so v jed sesekljali tudi povojček?

Bršljanasta grenkuljica kot vsa druga zelišča nima hranilne vrednosti, kakršno imajo temeljne sestavine hrane: beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe. Vendar imajo zelišča visoko vrednost za izboljšanje prebave in lažje prehajanje hranilnih snovi v krvni obtok.

Zeliščna medicina je stara že več kot 6000 let. Že zgodaj so namreč spoznali, v antični Grčiji pa zapisali tam okrog leta 2000 pred našim štetjem, da zelišča nikoli niso samo ena učinkovina, marveč imajo pravcati splet učinkovin, ki delujejo sinergično. Prav zato so zelišča uporabna v vseh oblikah kulinarike, od juh, prikuh, glavnih jedi in slaščic. Tudi za grenkuljico to velja. V njej je okrog 7 odstotkov čreslovin, do 3 odstotke eteričnega olja, grenka snov marubin ali glehomin, ocetna, vinska in druge kisline. Prav tako najdemo nekaj sluzi, naravni gumij, voske, sladkor in kar 25 mg/100 vitamina C in 10 mg/100 karotenoidnih snovi. Zaradi grenkobe so grenkuljico včasih uporabili kot nadomestek za hmelj. Svežo ali suho so jo dajali na juhe in solate.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje.

Skutin namaz z grenkuljico

Potrebujemo: albuminsko skuto, česen, nekaj sesekljanih lešnikov, laneno in lešnikovo olje, limonin sok ter sesekljana zelišča: grenkuljica (povojček), peteršilj, drobnjak, pehtran, rman in druga zelišča, kar pač imamo.

Pripravimo: dobro premešamo in ponudimo z ajdovim kruhom in rezino jajca.

Krompirjeva solata z orehi in grenkuljico

Potrebujemo: droben krompir, glavo zelja ali vitlofa, limonin sok ter sesekljana zelišča: grenkuljica (povojček) in druga zelišča, kar pač imamo.

Pripravimo: krompir skuhamo. V veliko skledo razpostavimo liste vitlofa in nanje stresemo še vroč kuhan krompir. Čez potresemo sesekljane orehe in zelišča ter prelijemo s prelivom iz limoninega soka, naribanega hrena, kisle smetane in ščepca soli. Ta krompirjeva solata je priloga k mesu.

Čaj zoper bronhitis

Vzamemo enako količino grenkuljice, ožepka, ki tudi te dni zelo lepo cveti, ter dišeče perle in lapuha. Za skodelico čaja potrebujemo po eno čajno žlico te mešanice na eno skodelico čaja. Pri astmatičnem kašlju pa pripravimo čaj samo in grenkuljice in ga pijemo ves dan.

---