Vrtičkarji jih podijo, rejci gojijo

S Štajerske in Dolenjske se reja polžev v zadnjih letih vse bolj širi tudi na Primorsko. Dejan Slokar iz Dobravelj je na domačem posestvu v sodelovanju z mednarodnim inštitutom za gojenje užitnih polžev iz italijanskega mesteca Cherasco pred tremi leti v poskusno farmo naselil matično jato polžev vrste Helix Aspersa Mueller. Gre za slamnatega vrtnega polža, ki ga tudi sicer lahko najdemo na primorskih vrtovih.

Odpri galerijo

Med travniki in njivami v Dobravljah stoji s pocinkanimi ploščami ograjena parcela z dvema urejenima gredicama, velikosti 45 metrov krat 3,5 metra, obdanima s posebno mrežo, po kateri je speljan namakalni sistem. Blitva, kapusnice, detelja, tu in tam kaka sončnica in radič rastejo v prvi. V drugi je podobna zasaditev, le brez radiča. Nič posebnega, bi rekli v toplem opoldanskem soncu.

Po osmi uri zvečer, ko se sonce že spusti niže in lastnik farme Heli Slo Dejan Slokar vključi namakalni sistem za oroševanje, pa gredici oživita. “Nič ne smrdi, tudi hrupa ni na tej farmi,” se smeji Dejan Slokar in pove, da je nedavno od osebe, ki tudi razmišlja o reji polžev, dobil vprašanje, če je farma kaj hrupna.

Vse gre po polžje

“Res pa gre vse bolj po polžje. Tu ne moreš pričakovati hitrega uspeha in zaslužka. Prvih nekaj let lahko samo vlagaš, šele četrto, peto leto se ti začetni vložek začne vračati. Če gre vse po načrtih,” doda lastnik farme Heli Slo. Na farmi vzreja užitne polže vrste Helix Aspera Mueller. To je slamnati vrtni polž, ki je sicer značilen za sredozemske dežele in po katerem je na tržišču največ povpraševanja. Že od nekdaj je cenjen in to so že pred desetletji vedeli tudi kmetje na Primorskem, ki so ga pobirali z vrtov in ga za lep denar prodajali v Italiji. Zdaj je pobiranje z vrtov za prodajo prepovedano, dovoljena pa je farmske reja.

Slokar, po poklicu lesarski tehnik, ki ga navdušuje tudi fotografija, je že pred leti začel razmišljati o lastni podjetniški priložnosti. Med brskanjem po internetu ga je pritegnila predstavitev mednarodnega inštituta za gojenje užitnih polžev iz italijanskega mesta Cherasco blizu Genove, ki promovira sonaravno rejo polžev v državah na Balkanu in v vzhodni Evropi, kjer je dejavnost v zadnjih letih doživela pravi razcvet. Slokar se je udeležil izobraževanja, na inštitutu je kupil opremo, opravil analizo zemlje in dobil matično jato, ki so jo vzredili na farmi v južni Italiji, kot rejec polžev pa ima tudi uradni certifikat inštituta.

Različna namembnost gredic za polže

Za razliko od francoske reje, ki temelji na zaprtih farmah, podobnih toplim gredam, kjer gojijo zlasti polže vrste Helix Pomatia in jih hranijo s krmili, italijanski inštitut zagovarja rejo polžev v odprtih gredah, na sonaraven način, ki sledi njihovemu biološkemu ciklu. “Sliši se zapleteno, pa ni tako hudo. V bistvu je farma sestavljena iz gredice za reprodukcijo in gredice za dohrajevanje, pitališča. V prvo naselimo odrasle polže, približno 20 polžev na kvadratni meter površine. Če jih je več, se samo gledajo in se ne razmnožujejo. Drugi del farme je gredica za dohranjevanje. Vanjo se vloži vse ostale polže, ki se tu prehranjujejo in rastejo. V gredici posejemo zelenjavo, ko jo imajo radi, blitvo, kapusnice, deteljo. V gredo za reprodukcijo sejemo še radič. Tega imajo bolj za skrivališče, da se v opoldanski vročini skrijejo, in za odlaganje jajčec. Na gredici poleg farme sejemo še dodatno zelenjavo, s katero jih dohranjujemo med sezono. Korenček, bučke, sončnice, ki jim gredo še posebej v slast. Prvi pogoj pa je voda. Brez vode ni farme. Poleti je treba gredici vsak dan pršiti, 15, 20 minut, toliko da zmočimo zelenjavo in poskrbimo za vlago,” našteva Slokar. Ob našem obisku naraščaja še ni bilo, saj polži trenutno šele odlagajo jajčeca in se držijo pri tleh. Zato pa se je v sosednji gredici že začenjala večerna požrtija.

“Polži so obojespolniki, oba odležeta jajčeca, 80 do 100, dvakrat do štirikrat na sezono. A po nekaterih raziskavah jih samo dobra polovica preživi. Za rast potrebujejo okrog osem mesecev, povprečna življenjska doba polža na farmi je tri leta,” pojasni Slokar.

Pobirajo jih kot jagode

Reja terja veliko ročnega dela, še posebej ob selitvah, to je dvakrat letno. Jeseni najprej porežejo zelenjavo in preselijo vse polže iz pitališča v gredico za reprodukcijo. Polž se v naravi pozimi zarije v zemljo in tam pričaka pomlad in enako je tudi na farmi. Po selitvi pitališče pripravijo za novo sezono, pognojijo, najboljši je hlevski gnoj, sfrezajo in spomladi vanj posejejo zelenjavo v natančno določenem zaporedju. Ko je zelenjava visoka približno 20 centimetrov, vse polže preselijo nazaj v pitališče in na enak način pripravijo še gredico za reprodukcijo. Vanjo pa nato položijo samo odrasle polže. “Pobiramo jih kot jagode. Za dve gredici potrebujem tri dni, po nekaj ur na dan. Kolegi na Štajerskem, ki imajo od 15 do 20 gredic, potrebujejo deset do štirinajst dni. To je neke vrste trgatev,” pravi sogovornik.

A prav brez težav ne gre. Rejci v Sloveniji zadnja leta opažajo večji izpad jate v zimskem času. “Polže smo dobili iz južne Italije, kjer je podnebje seveda drugačno od našega. Polž ni vajen naše zime, zato potrebuje nekaj časa, da se prilagodi. Problem je, če zemlja ni rahla in se polži jeseni ne morejo zakopati vanjo. Tudi mi smo imeli prvo leto težave. Zato sem jih lani pobral iz gredice in jih prezimil v zamreženih zabojnikih. Skrbel sem, da je bila v prostoru primerna vlažnost in pogin je bil bistveno manjši. Seveda se prezimovanje obnese, dokler imam manjšo jato. Ocenjujem, da bo letos v njej okrog 100 kilogramov odraslih polžev, primernih za prodajo, čez leto ali dve pa računam na 400 in več kilogramov. Če ne bo kakšnega presenečenja.”

Lani so zaradi deževnega poletja nekateri rejci opažali večji pogin odraslih polžev, letos se tega ni bati. Prej lahko nekaj škode naredijo škodljivci, ki bi kljub pocinkanim ploščam in mreži utegnili priti na gredice, to so krti, voluharji, miši, podgane. Za farmo je tudi pomembno, da je dovolj stran od prometnic in da ob njej ni intenzivnega kmetijstva s pretirano uporabo škropiv.

Največ polžev pojejo Francozi

Dejan Slokar postreže s podatkom, da se na globalnem tržišču letno poje 500.000 ton polžev. Na prvem mestu je Francija, sledjo Italija, Španija, Grčija, polža v kulinariki poznajo tudi na Kitajskem, Japonskem. “Le pri nas, v Sloveniji, ostajamo bolj tradicionalisti. Še vedno prisegamo na govedino, kakšen dober zrezek ali na piščanca. Do polžev imamo še veliko predsodkov. Z ženo Moniko sva prvo leto naredila veliko predstavitev in degustacij. Obiskala sva restavracije, hotele. Sprva so bili nad polži navdušeni, potem so začeli naštevati, da je z njimi veliko dela, da se kuharji pritožujejo, da ne gre .... Zato iščeva poti v tujino, predvsem na zahodna tržišča in v sredozemske dežele. Nekateri predlagajo Kitajsko, a tam z našimi cenami ne bi uspeli. Polže bi lahko prodala tudi inštitutu, vendar poskušava najti druge stranke. Trenutno še nimava količin, primernih za tržišče, a če bo vse po načrtih, bova prihodnje leto imela dovolj prirastka in se bova resno lotila prodaje. To je ena od posebnosti te kmetijske dejavnosti. Tu ni kot pri krompirju, ki ga spomladi posadiš in poleti prodaš.”

Kot pravi, so se rejci v Sloveniji prav zaradi boljšega položaja na tržišču povezali v združenje, ki trenutno šteje 45 članov. Tako je pretok informacij boljši, združenje sodeluje z ministrstvom za kmetijstvo, saj si njegovi člani želijo tudi podpore s strani države, razmišljajo tudi o konkretnih naložbah v hladilnice in druge oblike predelave, s čimer bi bili bolj konkurenčni na tržišču. Dejan ob tem pojasnjuje, da je dobra podlaga za uspeh na tržišču že sam način vzreje polžev, ki temelji na sonaravnem pristopu. “Razliko je mogoče hitro ugotoviti tudi v kuhinji. Ko pripravljamo naše polže, dišijo po zelenjavi, tudi okus in struktura mesa sta drugačna kot pri polžu, ki so ga hranili z umetno hrano.”

Tudi priprava in prevoz polžev iz farm do kupcev terjata posebno skrb. “Ko polž dozori in zaključi rast, naredi okrog hišice poseben zavihek. Tak je primeren za prodajo. Rejec jeseni, predvidoma oktobra, z gredice pobere odrasle polže v zaboje s pocinkano mrežo, brez hrane in vode. Polž se zaliže v hišico in se zapre. V tej fazi ga imenujemo suhi polž. Raziskave so pokazale, da lahko polž v takem stanju “prespi” dve do tri leta. Vendar rejci ocenjujemo, da je za prodajo najbolje, da ga v nekaj mesecih dostavimo končnemu kupcu. Zato bi tudi potrebovali hladilnico za skladiščenje.”

Pri Slokarjevih za recepte in praktične poskuse sicer skrbi gospa Monika, a tudi Dejan je v kuhinji spreten in obvlada pripravo polžev. Samo kuhanje je enostavno, pojasnjuje, odvisno pa je tudi od tega, kaj želijo jedci. Nekateri jedo polže z drobovino vred, drugi očiščene. Načelno pa velja, da je treba polže najprej razsluziti. “V posodo z mlačno vodo dodaš kis in sol in jih mešaš, dokler voda ni čista. Vodo menjaš, ko je čista, so polži razsluzeni. Nato jih s hišico vred položiš v krop in jih kuhaš deset minut. Po desetih minutah jih pobereš iz vode. Vsakega posebej povlečeš iz hišice in tako jih kuhaš še 50 minut. Potem sledi končna priprava, kjer si pač izbereš enega od številnih receptov. Polži na burgundski način so z zeliščnim maslom, ki ga po kuhanju dodamo k polžu v hišico in postrežemo. Gre za enega najbolj cenjenih receptov, saj se v tej kombinacije okus res najbolje razvije. Imamo pa tudi nabodalca s polži, ovitimi v popečeno slanino, polže v testeninah, ocvrte, pražene ...” našteva Monika Slokar.

Vedeti pa je treba, da so polži težje prebavljivi in jih ni priporočljivo jesti v velikih količinah. Običajno jih ponudijo kot predjed.Sicer pa je polžje meso skoraj brez maščob, polno beljakovin, vsebuje tudi vitamine, natrij, magnezij, zato so zdrava jed.

Monika, ki je tudi zdravstvena delavka, dodaja, da je polžja sluz zelo cenjena v farmaciji. Med drugim jo uporabljajo v zdravilih za vezivno tkivo v sklepih, sluz je sestavni del mnogih mazil in krem za odpravljanje težav na koži, tudi brazgotin. Že od nekdaj jo uporabljajo tudi v kozmetiki, za glajenje gub.

Polžja farma HELI SLO

> Dejan Slokar

> Dobravlje 90/A, 5263 Dobravlje

> tel.: 031/835-108

ALENKA TRATNIK

---