Vražji sadeži in pekoče omake zasvajajo Primorsko

Ali po mikropivovarski revoluciji, ki je v zadnjih letih zajela Slovenijo in tudi Primorsko, sledi čili revolucija? Zdi se namreč, da so daleč za nami tisti časi, ko je bila edina pekoča omaka v številnih gostinskih obratih tabasco, ljubitelji pikantnih papričic pa so se morali zadovoljiti samo z vloženimi pekočimi feferoni.

Danes lahko sadike najbolj pikantnih vrst čilijev na svetu dobimo že pri branjevki na koprski tržnici, izhajajo številni slovenski prevodi strokovnih knjig, vse več je govora o blagodejnih učinkih čilijev na zdravje, vse več pa je tudi gojiteljev čilijev, ki “varijo” svoje žgoče omake. Prav na tem področju Primorci prav nič ne zaostajamo. Vse večjo prepoznavnost na slovenskem trgu pikantnih zvarkov si polagoma, a zelo odločno pridobivata dve koprski blagovni znamki, Gorki chili in Capričili. Prav nič pa Primorci ne zaostajamo niti glede festivalske promocije. Danes v Ljubljani poteka prvi slovenski festival čilijev, že naslednjo soboto pa se bo v Ljubljanski ulici in na Manziolijevem trgu v Izoli zgodila prva Čiliada.

Nas je že zajela čili mrzlica?

O tem, ali smo na pragu čili mrzlice oziroma ali nas je ta morda že zajela, smo se pogovarjali s poznavalcem čilijev in novinarjem Branetom Pianom. “Rekel bi, da se je ta mrzlica že precej razmahnila. Poleg podjetnikov, ki ne le vzgajajo čilije, ampak izdelujejo tudi omake, je slovenski trg letos dobil dve sveži in dobri knjigi o čilijih Angleža Jasona Nickelsa, čiliji pa so že precej razširjeni med ljubiteljskimi vrtnarji, ki jih pridelujejo za domačo rabo in prijatelje. Že dve, tri leta je po večini vrtnarij možno dobiti tudi sadike. Mislim, da se bo vsekakor še močno izboljšala ponudba semen in sadik. Po prvem čili festivalu septembra v Ljubljani slišim, da tudi na Celjskem sejmu razmišljajo, da bi prihodnje leto na sejmu Flora za ljubitelje čilijev pripravili poseben kotiček. No, nekateri mikropivovarji pa že tako poskušajo izdelati tudi pivo s čilijem,” pravi Piano. Prav za izolsko Čiliado bodo ajdovski mikropivovarji Reservoir Dogs zvarili pivo s čilijem.

Kakovost slovenskih omak iz čilijev presega tujo ponudbo

Piano je tudi zelo navdušen nad slovenskimi omakami iz čilijev, ki po njegovem mnenju po kakovosti presegajo tujo ponudbo. “Potrebno pa je poudariti, da čiliji niso toliko prilagojeni našemu podnebju, da bi jih za komercialno rabo lahko gojili na prostem. Eno je eksperimentiranje domačih vrtnarjev, ko ni nobene tragedije, če pridelka ni veliko ali ne dozori pravočasno, drugo pa je gojenje na veliko. Za to so potrebna vlaganja, torej rastlinjaki in vsa oprema. A če pogledamo primer paradižnikov iz Pomurja, je tudi pri čilijih to mogoče. Kolikor mi je znano, naši izdelovalci omak že veliko izvozijo,” dodaja Piano.

Čemu pa pravzaprav pripisuje priljubljenost čilijev, gre samo za blagodejne učinke na zdravje ali še za kaj drugega? “Večina ljubiteljev čilijev ne uživa zaradi zdravstvenih prednosti, te odkrivajo kasneje. Odgovor je njihov videz, pestrost, zanimivost. Je pa res, da imajo čiliji oziroma njihove učinkovine ob preudarnem uživanju tudi blagodejne učinke ne samo na naše počutje, v nekaterih primerih tudi na zdravje,” odgovarja Piano. Kje pa vidi še neizkoriščene potenciale? “No, mislim, da iz tega v Sloveniji ne bo kakšne strašanske gospodarske dejavnosti, razen koristi za kakšen ducat podjetnih pridelovalcev. Je pa gojenje čilijev zagotovo zelo zanimiv hobi,” meni.

Gorki chili kuha “gorke” omakice

Ena od dvojice zelo podjetnih primorskih pridelovalcev in predelovalcev čilijev je ekipa Gorki chili, ki se je tega posla lotila z vso zagnanostjo in resnostjo. “Ideja se je rodila nekje leta 2007, 2008, ko sem na balkonu vzgojil približno pet sadik pikantnih čilijev, leto za tem sem imel na balkonu že deset različnih sadik, čez nekaj časa pa kar 25 sadik na njivi. Ker se je nabralo kar nekaj pridelka, sem začel počasi malce eksperimentirati s čiliji in naredil sem nekaj različnih omak, ki so naletele na veliko odobravanje pri prijateljih,” o začetkih zgodbe Gorki chili pripoveduje v Kopru živeči Korošec Rok Iglar. Iz ljubiteljske, prostočasne aktivnosti pa sta s Koprčanom Igorjem Tavčarjem jeseni 2013 začela bolj konkretizirati poslovno idejo. Lani januarja sta vzklila prvih 400 sadik čilijev, jeseni 2014 sta uradno registrirala dejavnost pridelave in predelave čilijev, nato sta zagnala spletno trgovino, vmes sta seveda skuhala deset različnih pekočih omak, ki so steber njune ponudbe, in začela se je pisati zgodba o uspehu. V nekaj mesecih sta razprodala skorajda vso zalogo, zato sta letošnjo zimo vzklila kar 1000 sadik, ki sedaj pridno in bogato rastejo v Ankaranu. “Do izoblikovanja receptur desetih omak, na katere največ stavimo, je bila kar dolga pot, vmes je bilo veliko spodletelih poizkusov, testiranj, ampak ves trud je bil poplačan. Pošla je skorajda vsa lanska zaloga,” je zadovoljen Iglar.

Priznanje tudi onstran oceana

Kakovost njunih omak pa so prepoznali tudi na najpomembnejšem festivalu pekočih omak na svetu (World Hot Sauce Awards), ki vsako leto poteka v Louisiani v ZDA, kjer so z omako Choco osvojili 3. mesto. Gre za srednjepekočo omako, ki kombinira temno čokolado in čili vrste habanero chocolate. V dodatni ponudbi imata tudi pikantne marmelade in olja, Iglar, sicer tudi ljubiteljski kuhar, je eksperimentiral s polnjenimi čokoladnimi pralineji, praženimi oreščki ... “Idej je še veliko, le časa ni dovolj, da bi izpilil recepturo,” razlaga.

Lani sta se usmerila v pridelavo srednjepekočih čilijev, letos pa sta se odločila za poudarek na najbolj ekstremnih vrstah, kot so na primer carolina reaper, trinidad scorpion, bhut jolokia, naga morich ... “Najbolj prodajana omaka je bila sicer blagopekoča Histria z dodatkom tartufa, stranke pa so presenetljivo veliko povpraševale tudi po najbolj pekočih zadevah,” dodaja Tavčar.

Kakovost pomembnejša kot količina

Oba poudarjata, da pri gojenju ne uporabljata nikakršnih gnojil in dodatkov, prav tako so njune omake brez konzervansov in zloglasnih E-jev. “Ker smo se odločili za ekološko pridelavo, je pridelka nekaj manj, ampak ni nam mar za to, najpomembnejša nam je kakovost,” pojasnjuje Tavčar. So se pa najbolj pikantne vrste izkazale za še bolj zahteven zalogaj glede gojenja kot srednjepekoče vrste, a vroče poletje njun trud že bogato poplačuje, saj se zaradi zelo visokih temperatur obeta tudi sila pikantna letina.

Letos se bosta s spletno trgovino usmerila tudi na tuji trg, njun cilj niso trgovske verige, ampak bolj specializirane trgovine in sejmi, pravita. Prav ekipa Gorki chili je bila pobudnik izolske Čiliade z željo, da bi se slovenska čili scena povezala, ljubitelji čilijev pa, da bi na enem mestu lahko potešili vso svojo radovednost in željo po pikantnem. V Izolo bodo v sodelovanju z Društvom Izolani in podporo Centra za kulturo, šport in prireditve pripeljali osem ponudnikov izdelkov iz čilijev, družbo pa jim bodo delali ljubiteljski kuharji, ki se bodo pomerili v kuhanju pekočih jedi.

Capričili stavi na pekoči prah

Že dobro leto se z gojenjem in predelavo čilijev pod znamko Capričili ukvarjata tudi David Presl in njegov svak Gregor Tomazin. Odločila sta se, da plodov ne bosta metala v lonec, pač pa v sušilnike in jih nato zmlela v prah. “Sušen čili v prahu ima po najinem mnenju več prednosti. Lahko ga umešaš v več živil kot pekočo omakico, je bolj obstojen, poleg tega ima v tej obliki še najmanj svojega okusa. Torej, kdor želi svojo hrano pikantno, ji z dodajanjem Capričilija ne spremeni okusa. In kar je najpomembneje, sušen čili je veliko lažje prebavljiv. Že pri pripravi mu odstraniva velik del semen, a tudi tista, ki ostanejo, so tako fino mleta, da nimajo negativnih učinkov na prebavo. Vsi, ki so se nakupa čilija bali prav zaradi znanih težav, povezanih s straniščno školjko, z našim čilijem teh težav nimajo,” Presl naniza razloge za takšno poslovno odločitev.

Bolj kot pravi posel, jima s Tomazinom ta dejavnost za zdaj predstavlja resen hobi, saj jo opravljata ob svojih rednih službah. Navdušenja nad vražjimi sadeži se je Presl že pred leti nalezel od očeta, znanega televizijskega novinarja Iztoka Presla. Ko je Gregor Tomazin postal del družine, sta ugotovila, da sta oba zagreta za isto stvar, in se lotila dela. Najprej za svojo rabo, nato pa ju je naraščajoče povpraševanje po njunem sušenem čiliju med znanci in prijatelji napeljalo k resnejšemu podvigu.

Čilije gojita v topli gredi v Škocjanu, predelujeta pa jih v Borštu. “Letos sva se odločila, da bova gojila le nekaj najbolj pekočih sort, to so trinidad scorpion, habanero, moruga, carolina reaper, bhut jolokia in big naga. Za ublažitev močnih pa gojimo še velike količine nezahtevne malezijske vrste skoraj sladkega čilija,” pove Presl. Semena gredo decembra v kalilnik, januarja v ogrevano omaro z lučkami, marca pa so njune sadike že v topli gredi. Konec maja ali v začetku junija začneta obirati in obirata do konca oktobra.

Čisti čili je le za prave ljubitelje

Manjše količine čilijev sušita v navadnih sušilnikih za sadje, večje pa v posebni sušilni sobi, opremljeni z mrežami in grelci ter razvlaževalniki, ki sta jo uredila letos. Stekleničke z mešanicami čilija polnita sproti, vse leto. Kupcem ponujata mešanice treh različnih jakosti - easy, medium in hard. “Po želji narediva tudi četrto - čisti čili, a te ne prodava kar vsakomur. Raje se prej prepričava, da je kupec res sposoben zaužiti tako pikanten čili. Da ne bi bilo kaj narobe ...” je previden Presl. V pekoči prah po naročilu umešata tudi aromatične sestavine, kot so sušeni jurčki, agrumi ali bazilika.

Največ stekleničk prodata prek osebnega stika in na sejmih. Capričiliju sta utrla pot do številnih picerij in restavracij na Koprskem in v bližnji okolici, s pomočjo posrednika pa si prizadevata priti tudi do polic enega od velikih trgovcev. Svojo dejavnost želita širiti in ji posvetiti več časa, a se hkrati zavedata, da nekateri trendi niso večni. “Pri trenutni naraščajoči priljubljenosti čilija gre gotovo tudi za modno muho, ki izhaja iz tega novodobnega pojava, da bi vsi radi bili vrhunski kuharji, pa tudi iz dostopnosti čilija. Pred desetimi leti še ni bilo mogoče prek interneta naročiti semen bhut jolokie iz Indije. Poleg tega so tudi mediji v zadnjih letih oglodali čili že z vseh strani,” razmišlja Presl.

Brez dneva bolniške

Kakor koli se bodo trendi obračali, pa bo zanj in za Gregorja Tomazina čili nedvomno ostal nepogrešljiva sestavina vsakdanjega jedilnika. Kdor se ga navadi, se čilija težko odvadi, to ve že vsak čili-odvisnik. Poleg tega pa blagodejni učinki teh pekočih sadov narave na zdravje očitno niso iz trte izviti. “Odkar ga jem, sem pozabil, kaj je to gripa. V zadnjih dveh letih nisem imel dneva bolniške,” je zadovoljen Presl.

BILJANA PAVLOVIĆ

Capričili

> tel: 041 359 659, capricili.cili@gmail.com,

> Ponudba: sušen čili v prahu

Gorki chili

> Rok Iglar s. p., Cesta na Markovec 12, 6000 Koper

> tel: 051/632-789, 031/ 672-911, E-pošta: info@gorkichili.si

> spletna trgovina: www.gorkichili.si

> Ponudba: pekoče omake, pekoče oljčno olje, pekoči vloženi sušeni paradižniki, pekoče marmelade, semena ...

---