Vključevanje invalidov v delo

Tudi invalidi delijo usodo ostalih iskalcev zaposlitve. Delež invalidov med brezposelnimi se je od leta 2008 resda nekoliko zmanjšal (s 17 na 15 odstotkov), a večina invalidov - ti predstavljajo približno štiri odstotke vseh zaposlenih - ima pogodbe za določen čas ali pa so zaposleni preko javnih del. In čeprav je zakonodaja na tem področju dobro urejena, poleg tega pa so časi z digitalizacijo družbe bolj naklonjeni zaposlovanju invalidov, v javnosti ni zaznati konkretne javne podpore s strani pristojnih inštitucij glede zaposlovanja invalidov na odprtem trgu dela.

Da bi povečali javno podporo zaposlovanju invalidov na odprtem trgu dela, so se na letošnjih Dnevih poklicne in zaposlitvene rehabilitacije (REHA dnevi), ki jih je ta teden gostil Portorož, odločili, da podelijo posebna priznanja delodajalcem, ki so v lanskem letu zaposlovala največ invalidov. Priznanja so prejeli Mercator, Pošta Slovenije, Gorenje, Unior in Krka.

Priznanje je obveza za naprej

Največ invalidov - 617 - je v lanskem letu zaposlovala družba Mercator. Gre za invalide druge in tretje stopnje ter zaposlene s telesno okvaro, ki so, kot je pojasnil direktor Invalidskega podjetja Mercator Vladimir Kukavica (tretji z leve), večinoma zaposleni v administraciji, aranžerstvu in ostalih delovnih mestih v podpornih funkcijah. “Invalidi opravljajo zelo različna dela, saj imajo različne omejitve,” je pojasnil. Čeprav je v dejavnosti trgovine predpisana kvota za zaposlovanje invalidov dva odstotka, predstavljajo invalidi v sistemu Mercator kar sedem odstotkov vseh zaposlenih, na kar so v Mercatorju zelo ponosni.

Tudi v Pošti Slovenije, ki je s 426 zaposlenimi invalidi v lanskem letu pristala na drugem mestu, se lahko pohvalijo s takšno kvoto. “Priznanja smo zelo veseli, hkrati pa nam to daje obvezo za naprej, da bomo še bolje poskrbeli za svoje sodelavce invalide,” pravi namestnik generalnega direktorja Andrej Rihter (drugi z leve).

Da bi še izboljšali pogoje zaposlovanja invalidov, so letos v Pošti Slovenije ustanovili hčerinsko invalidsko podjetje, kjer nameravajo skoncentrirati strokovne službe, ki bodo skrbele za zaposlovanje invalidov v celotnem sistemu pošte. “Klasične poštne storitve so v zadnjih petih letih upadle skoraj za petino, prestrukturiranje v tako imenovane e-storitve pa ponuja priložnost za lažje zaposlovanje invalidov, tudi s trga dela,” pojasnjuje Rihter, ki je prepričan, da bi “moralo vsako družbeno odgovorno podjetje poskrbeti za zaposlovanje invalidov”. Na tretjem mestu po številu zaposlenih invalidov je pristala skupina Gorenje (282), sledita Unior z 245 invalidi, ki predstavljajo kar 12 odstotkov vseh zaposlenih, in Krka z 216 zaposlenimi invalidi.

Proti diskriminaciji

“S podelitvijo priznanj smo želeli simbolno podpreti delodajalce, ki prispevajo k večji zaposlenosti invalidov, hkrati pa tudi spodbuditi pristojno ministrstvo in ostale k izvajanju evropskega projekta Zmoremo, katerega osnovni cilj je prispevati k boljšim možnostim za zaposlovanje invalidov, preprečevanju diskriminacije in odpravljanju stereotipov v zvezi z invalidnostjo na odprtem trgu dela,” je pojasnil Karl Destovnik (desno), predsednik Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, ki skupaj z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, urbanističnim inštitutom in društvom študentov invalidov izvaja projekt Zmoremo, ki ga finančno podpira EU.

V okviru projekta izvajajo enodnevne seminarje na temo sprejemanje različnosti, na katerih delodajalce med drugim seznanjajo tudi s podporami, ki jih država zagotavlja na področju zaposlovanja invalidov. “Ugotavljamo, da se delodajalci premalo poslužujejo prilagoditve delovnih mest za invalide,” je opozorila Dragica Bac (druga z desne), generalna direktorica na ministrstvu za delo. “Danes nam tehnika omogoča, da lahko najtežje gibalno ovirani invalidi delajo tudi na prvi pogled zelo težkih fizičnih delovnih mestih,” je poudarila.

“Zaposlovanje invalidov v različnih okoljih in različnih delih pomeni raznoliko in vključujočo družbo,” je poudaril Destovnik. Kot uspešen model vključevanja invalidov v običajno delovno okolje se je izkazal model podpornega zaposlovanja, ki prinaša mnoge koristi tako invalidu kot delodajalcu, družbi in okolju. “Govorimo o socialni vključenosti invalidov, ohranjanju in razvijanju delovnih sposobnosti in ne nazadnje o finančnih koristih za državo, saj je strošek brezposelnosti večji kot strošek strokovne podpore,” je še opozoril. PETRA VIDRIH

---