Vino, ki povezuje celotno Istro

V petek je dr. Sanja Radeka s poreškega Inštituta za kmetijstvo in turizem, ki je vodila čezmejni projekt Po poteh istrske malvazije (Touristra), s kolegi na zaključni konferenci v Poreču predstavila njegove rezultate. V okviru hrvaško-slovenskega projekta so preučevali malvazije različnih slogov in možnosti za vključitev vina v čezmejni turistični produkt ter za oblikovanje skupne blagovne znamke za istrsko malvazijo.

   Foto: Aleš Gačnik
Foto: Aleš Gačnik

ISTRA > Projekt Touristra je svojevrstno nadaljevanje pobude izpred nekaj let, ko so se v Društvu vinogradnikov slovenske Istre in v sorodnem hrvaškem združenju Vinistra zavzeli za oblikovanje čezmejne blagovne znamke za istrsko malvazijo in morebitno oblikovanje čezmejnega vinorodnega okoliša. Kasneje so zamisel razširili tudi na oblikovanje skupne turistične ponudbe in uspeli s kandidaturo za meddržavni projekt, financiran iz evropskih skladov.

Štirje itinerariji

Vodilni partner projekta je poreški Inštitut za kmetijstvo in turizem, v njem pa sodelujejo še že omenjena združenje Vinistra in Društvo vinogradnikov slovenske Istre ter Turistica-Fakulteta za turistične študije Univerze na Primorskem. Sodelavci Turistice so v okviru projekta pripravili štiri zaokrožene gastronomske itinerarije z različnimi podvariantami in priporočili za postanke pri vinarjih, na turističnih kmetijah, v gostilnah in pri zgodovinskih ali drugačnih znamenitostih.

Štirje slogi malvazije

V vinskem delu projekta so sodelavci obeh sodelujočih inštitutov, poreškega in ljubljanskega, pod vodstvom dr. Sanje Radeka in dr. Klemna Lisjaka preučevali malvazije, tako v kleti kot v kozarcu.

Klemen Lisjak se je s sodelavci ukvarjal z različnimi tehnologijami predelave istrske malvazije in njihovim vplivom na slog vina, skupina pod vodstvom Sanje Radeka pa je iz nabora 66 vzorcev vin 52 pridelovalcev iz celotne Istre s fizikalno kemijsko analizo, aromatsko in fenolno analizo ter s senzoričnim ocenjevanjem opredelila štiri prevladujoče sloge malvazije in jih strukturirala tudi znotraj posameznih skupin.

Visoke ocene za vino

Sveže malvazije so razdelili na sadno - cvetne, muškatno - terpenske in sauvignonsko - tiolne. Zrele malvazije so opredelili glede na posodo, v kateri so zorele: francoski sodčki, leseni sodi in jeklena posoda. Enako so razvrstili tradicionalne oziroma macerirane (oranžne) malvazije, desertnih malvazij, pridelanih iz sušenega grozdja, pa niso dodatno klasificirali.

Tako v laboratoriju kot na degustaciji so ugotovili, da se vina različnih slogov in tehnik pridelave pomembno razlikujejo po aromatskem in fenolnem profilu, skupne pa so jim sorazmerno visoke ocene, po katerih se vina vseh slogov po veljavni klasifikaciji uvrščajo v zgornja razreda kakovostnih in vrhunskih vin.

Ključno pri poldrugo leto trajajočem projektu je, da je izbistril pogled na istrsko malvazijo in njene potenciale, tako ozko vinske kot širše, turistične, saj gre za vino, ki je ključna sestavina skupne ponudbe celotne Istre.

SAŠO DRAVINEC


Najbolj brano