Včeraj smo posadili krompir!

Patricija, Jana, Tine in Tadej so lepe dni v minulem tednu izkoristili za urejanje Primorskega vrtička na Purissimi. Po sredini vrtička so uredili pot iz istrskega kamna in razrahljali zemljo, da so posadili prvo vrtnino, krompir.

Odpri galerijo

Minule dni je bilo vreme domala spomladansko, še posebej na legah, kot je južno pobočje Purissime. Včeraj je termometer v zemlji pokazal osem stopinj Celzija, zrak je bil, zlasti na soncu, še veliko toplejši. “Krompir bomo sadili,” je povedala vodja Purissime Patricija Pirnat, avtorica današnjega nasveta, ko sta z Jano Žveplan usmerjali delo na Primorskem vrtičku, kjer sta za orodje poprijela študenta Tine Matoš in Tadej Grbec. Naokrog je prišel še direktor KZ Agraria Robert Fakin in tudi sam poprijel za delo. “Ne zakopljite ga pregloboko, da ne bomo predolgo čakali, da požene,” je opozoril marljiva študenta, ko sta zagrinjala posajeni nekaljeni krompir zgodnje sorte riviera in sorte desire.

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu.

Rezanje in nakaljevanje krompirja

Krompir je v domačem vrtu skoraj nepogrešljiv, saj dobro pokrije zemljo, preprečuje razraščanje plevela, korenine pa zbito zemljo tudi rahljajo. Pomembno je, da pri sajenju upoštevamo kolobar, da krompir sadimo na del vrta, kjer je prej raslo kaj drugega, denimo listnata zelenjava.

Ponekod na Primorskem je še veliko vrtičkarjev vajenih rezanja krompirja.

Za rezanje krompirja kupimo deklariran semenski krompir debeline frakcije 35-55 mm ali 45-65 mm. Pri rezanju moramo biti previdni, da z ene na drugo rezino ne prenašamo okužb.

V Sloveniji imamo pravilnik o trženju semenskega krompirja, ki je za semenski krompir, pridelan v naši državi, bistveno strožji od bolj ohlapne direktive EU. Obenem moramo vedeti, da semenski material ni povsem čist. Zato pravilniki in direktive določajo in dovoljujejo odstotek odstopanja pri prisotnosti, srebrnikavosti, krastavosti, mehanskih poškodbah in določenih boleznih. Zato je zelo pomembno, da shranimo etiketo z embalaže in v primeru težav obvestimo pristojne inšpekcijske službe. Obenem pa nam prodajalci le tako priznajo reklamacijo, saj so na etiketi o vsi podatki za sledenje pridelovalcu sadilnega materiala.

Z nakaljevanjem pospešimo vznik

Krompir zgodnjih sort nakaljujemo v nizkih zabojih v do dveh vrstah na debelo v svetlem prostoru pri temperaturi 12 do15 stopinj Celzija. Za srednje in pozne sorte so temperature kaljenja lahko nekoliko nižje. Čas od kaljenja do sajenja naj bo tri do štiri tedne pri zgodnjih sortah, pri poznih je lahko tudi nekoliko daljši. Z nakaljevanjem semenskega krompirja pospešimo vznik za dva tedna. Na krompirju bodo pognali 1-1,5 cm dolgi čvrsti, zdravi, temno vijolični do zeleni kalčki.Za tiste, ki želijo vzgajati ekološki krompir, jim priporočamo nakup ekološkega ali netretiranega semena.

Pri nakupu moramo vedeti, ali želimo zgodnjo ali pozno sorto, kakšna naj bo barva mesa, koliko imamo razpoložljive površine, kolikšna bo doba skladiščenja in zakaj bomo krompir uporabljali - za cvrtje, kuhanje, njoke ...

Za vrtičkarje pa zgodnja, srednje pozna ali pozna sorta ni tako zelo pomembna. Vse mu bodo dale mlade slastne gomolje. A pri zgodnejših sortah prej, pri ostalih kasneje. Zgodnji krompir je primeren za krajši čas skladiščenja.

Katero sorto izbrati?

Vrtičkarji posegajte predvsem po okusnih sortah in tistih, na katere ste navajeni. Krompir pridelujete zase, zato mora biti predvsem okusen in obenem dati dovolj pridelka.

Za 100 kvadratnih metrov vrta potrebujemo 12 do 13 kilogramov semenskega krompirja. Nekako velja pravilo, da sadimo pet gomoljev na kvadratni meter.

Priprava tal in sajenje na vrtu

Prekopana tla s pomočjo motike in železnih grabljic zrahljamo. Nato z motiko naredimo jarke. Posamezni jarek naj bo globok in širok med 20 in 30, razdalja med jarki pa naj bo med 60 in 70 centimetrov.

Če je morebitna analiza tal pokazala, da v njih primanjkuje hranil, potem organskemu gnojilu dodajmo še mineralno. Večletni vrtovi so običajno bogati s hranili in zato zadošča, da uporabimo le organsko gnojilo. Idealno pa bi bilo, če bi že jeseni zadelali v tla uležan hlevski gnoj.

Na Primorskem vrtičku smo za gnojenje uporabili organsko gnojilo stalatico (0,5 kg/10m2 ) in mineralno gnojilo belfruto mbs (0,3 kg/10 m). Z gnojili ne pretiravamo, saj pri krompirju lahko povzročijo krastavost in votlost gomoljev.

Za sajenje nenakaljenega krompirja je primerna temperatura tal približno deset stopinj Celzija, nakaljenega pa lahko sadimo že, ko je temperatura pol nižja, torej pet stopinj Celzija.

Debelejši gomolji imajo več očes, močnejše in bolj odporne kalčke in bodo dali več rastlin. Zato vrtičkarjem priporočam sajenje celih gomoljev.

Postopek

Gnojilo potresemo enakomerno v jarke in z grabljicami čezenj na rahlo presujemo tanko plast zemlje. To storimo, da pri sajenju gnojilo ne pride neposredno v stik s semenom, saj lahko gnojilo povzroči ožige. Gomolje razdelimo v jarke na razdaljo 20 do 30 centimetrov. Nato jih z motiko pokrijemo. Gomolj naj bo približno pet centimetrov pod ravnijo njive, nad posamezno vrsto pa naredimo še manjši greben, da bo seme zaščiteno pred morebitno pozebo. Če želimo zgodnejše pobiranje, namesto grebenov gredo pokrijemo z zimsko kopreno.

Nasvet je pripravila

PATRICIJA PIRNAT

(prihodnjič: sajenje česna, čebule in graha)

---