V Dutovljah so obnovili 120 let stare orgle

Orgle se ponašajo z nazivom kraljice inštrumentov, sama orgelska umetnost pa je v zadnjih tisoč letih pomembno obeležila evropsko kulturno identiteto, katere sestavni del smo. Tega se zavedajo tudi v Dutovljah, kjer so iztrgali zobu časa skoraj 120 let stare orgle slavnega slovenskega orglarskega mojstra Franca Goršiča.

“To, da pri mojih letih že lahko igram na tako kakovostne orgle, kot so Goršičeve, je privilegij in izjemna čast,” je prejšnjo nedeljo, ko je obnovljene orgle v cerkvi sv. Jurija v Dutovljah blagoslovil koprski škof Jurij Bizjak, povedala Anja Tavčar iz Godenj pri Dutovljah. Od prejšnjega organista jih je podedovala v delujočem stanju, a so bile na vseh delih jasno opazne sledi časa in uporabe. “Do večjih težav pri igranju je prihajalo zlasti poleti, ko je klima suha in je zato prihajajo do zastajanja mehanike. Poleg čiščenja in restavriranja sestavnih delov so bile orgle potrebne tudi temeljite uglasitve. Po skoraj 120 letih je bila temeljita obnova nujna,” je še pojasnila.

Najstnica igra orgle in vodi zbor

Anja Tavčar je dijakinja četrtega letnika na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Zadnja leta pod mentorstvom profesorja Daliborja Miklavčiča na glasbeni šoli v Zavodu sv. Stanislava obiskuje pouk orgel, nadaljuje pa tudi z učenjem klavirja ter občasno vzame v roke harmoniko, ki jo igra v komorni skupini gHOSt. “Pred štirimi leti sem skoraj sočasno z orglami postopoma prevzela še 20-glavi cerkveni mešani pevski zbor v Dutovljah. In ravno ti pevci in pevke - večina bi mi po letih lahko bila starih staršev - so mi dali korajžo, da smo šli v obnovo orgel. Obnovo smo zaupali mojstru Branetu Koširju, ki je svoje delo opravil odlično,” je po testiranju orgel, katerih obnova je stala dobrih 12.000 evrov, prav sijala njihova organistka.

474 piščali iz kositra in lesa

“Orgle v Dutovljah so bile pred mojim posegom v celoti izvirno ohranjene. Na srečo jih v 120-letni zgodovini niso predelovali ali menjavali registrov. Manjkale so samo štiri manjše kovinske piščali,” je povedal restavrator in vzdrževalec orgel Brane Košir. V cerkvi sami so razdrli in obnovili tako igralnik, ta je enomanualni in ima osem registrov, kot tudi obe sapnici in meh, ki je v vznožju orgelske omare, katere zunanjost je sočasno obnovil Stanko Vitez. “Ostale dele smo prepeljali v našo delavnico v Sodražico. Veliko časa je zahtevala obnova piščali, posebej lesenih, ki jih je skupaj 103. Zaradi sušenja so bile piščali, te so v glavnem iz smrekovega lesa, razpokane in mestoma napadene tudi od črvojedine. Nekatere dele smo morali zamenjati z novimi. Kovinske piščali, teh je 371, smo po čiščenju in ravnanju na novo spolirali, posebej 23 pročeljnih, ki so začuda ušle zaplembi v času prve svetovne vojne,” je dodal Košir. Poleg ostalih nujnih del se je posebej posvetil intoniranju in uglaševanju piščali. “Posebno pozornost sem pri tem namenil ohranitvi izvirnega značaja Goršičeve intonacije. Sedaj je uglasitev enakomerno temperirana, ohranjena je tudi izvirna tonska višina,” je Košir nizal opravila, za katera je od maja pa do novembra porabil blizu 900 delovnih ur.

Obrti se je učil na Dunaju

Orglarski mojster Franc Goršič (1836-1898) se je orglarske obrti učil tako v Sloveniji kot tudi na Dunaju. Tam je, po samo treh mesecih učenja, že začel delati kot pomočnik pri izjemno znani delavnici Karl Hesse Wittwe und Sohn, kjer je kmalu napredoval do mesta delovodje. Leta 1864 se je na očetovo željo vrnil v Ljubljano, kjer je odprl orglarsko delavnico in v Trnovski cerkvi leto kasneje postavil svoje prve orgle. Izpod njegovih rok je zagotovo nastalo vsaj 66 orgel na območju današnje Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške. Na Primorskem, oziroma na območju današnje škofije Koper, so njegove orgle še v Budanjah, Kobaridu, Slavini, Studenu, Vipavi ter Logu pri Vipavi. V rabi so tudi v Dolini pri Trstu, medtem ko so bile v kapucinski cerkvi v Gorici uničene med prvo svetovno vojno.

Pomanjšane uršulinske orgle

“Kljub temu, da gre v Dutovljah za manjši inštrument iz Goršičeve delavnice, so tamkajšnje orgle izjemno dragocene. Pred njimi sem restavriral velike trimanualne orgle v uršulinski cerkvi v Ljubljani, ki jih je Goršič izdelal leta 1891, in jih, poleg stroke, tudi sam smatral za svoje najboljše delo. Orgle se zgledujejo po nemških romantičnih orglah iz sredine 19. stoletja. Lahko potrdim, da so orgle v Dutovljah po izdelavi in materialu povsem enake uršulinskim, po velikosti pa seveda prilagojene okolju in namenu,” je Košir naredil primerjavo.

Goršiča, ki je bil že za časa življenja znan (takrat so rekli slavnoznan) tako doma kot tudi v tujini, danes poznajo zlasti strokovnjaki in ljubitelji orgel. “Čeprav ga marsikdo uvršča med najboljše domače orglarske mojstre vseh časov, pa zanj zagotovo velja oznaka, da je najbolj od vseh obeležil 19. stoletje. Zanj orglarstvo ni bilo le obrt, temveč umetnost. Njegovo delo je izstopalo predvsem zaradi edinstvene uglasitve, ki jo je dosegel brez kakršnegakoli pomagala, poleg tega pa je tudi vse dele orgel izdeloval sam oziroma s pomočjo svojih sodelavcev in to iz najboljših možnih materialov, kar se na kakovosti pozna še danes,” ga je označil Dalibor Miklavčič, ki tako doma kot tudi v tujini poučuje orgle za začetnike in na univerzitetni ravni.

Stale so 1530 goldinarjev

Glavne zasluge, da so v Dutovljah konec 19. stoletja zamenjali stare majhne orgle za nove, je imel domači učitelj in citraš Ivan Kiferle, ki je bil dober tenorist, orglati pa baje ni znal kaj dosti. Cena novih orgel je bila 1530 goldinarjev. Vsaka hiša je prispevala od tri do 15 goldinarjev. Pod oznako Opus 63 so jih v letu 1896 naredili v Goršičevi orglarski delavnici v Ljubljani. Septembra istega leta jih je blagoslovil tomajski dekan Matija Sila. Zadnjič so bile prečiščene okrog leta 1973, v letu 2011 je bil vanje vgrajen nov brezšumni električni ventilator, je zgodovino orgel iz cerkvenih arhivov povzel dutovski župnik Bogdan Špacapan.

Spomine Franca Goršič na njegove edine orgle na Krasu je plastično povzel njegov sin France Goršič, ki je zapisal: “Večkrat je smeje se pripovedoval, da se naše ljudstvo, zlasti še kmetsko, ne da pridobiti s cecilijanskimi napevi in da so mu na primer v Dutovljah na Krasu po takem preludiranju možje rekli brez ovinkov, da so si mislili nove orgle čisto drugačne. Ko pa je nato zaigral nekaj koračnic, so se mu podvizali opravičevat in zagotavljat, da so orgle pravšnje in prav take da so pričakovali, oprosti da jim naj njihove besede in zmoto.”

Upravičeno lahko tudi domnevamo, da je Goršič uveljavil staro nenapisano pravilo, da je mojster poleg denarnega plačila za nove orgle deležen od naročnika tudi “plačila” v vinu, ki ga je toliko, kot znaša volumen največje piščali. V Dutovljah ta drži okrog 100 litrov, in verjetno se ne motimo, če je bil sladek dodatek opravljen v teranu, ki je tudi takrat bil na dobrem glasu v Ljubljani.

Slovesnosti ob obnovi orgel v Dutovljah se bodo zaključile danes ob 18. uri v cerkvi s slavnostnim koncertom, ki ga je njegova pobudnica Anja Tavčar poimenovala Po poti obnove. Poleg Koširja in Miklavčiča bo novo pridobitev predstavila z igranjem nanje v solo točkah in ob spremljavi Dane Verč na flavti in Ane Ščuka na trobenti.

BOGDAN MACAROL

---