Tujerodne vrste - nutrija

Nutrija je žival, ki jo lahko najdemo tudi v nekaterih predelih Slovenije, čeprav je to vrsta, ki izvira iz subtropskih območij. K nam je bila prinesena iz Južne Amerike. Čeprav na videz morda spominja na bobra, lahko ti dve vrsti zlahka ločimo med seboj že samo po repu.

Čeprav nutrije izvirajo iz subtropskih območij, so se pri nas že 
dodobra udomačile. Foto: Andraž Gombač
Čeprav nutrije izvirajo iz subtropskih območij, so se pri nas že dodobra udomačile. Foto: Andraž Gombač

Medtem ko je bobrov rep debel in ploščat, ima nutrija tankega in dolgega, približno od 30 do 45 centimetrov, podobnega podganjemu. Nutrija ima rjav kožuh s slojem sive poddlake in gobec z velikimi, oranžno rumenimi sekalci. Ta vrsta spada med glodavce in se, če so pogoji za to optimalni, razmnožuje skozi vse leto. Kljub temu je največje število mladičev opaženo v zgodnjih poletnih mesecih.

Nutrija nima naravnih sovražnikov

Brejost traja približno 130 dni in samica, ki ima letno povprečno dva do tri legla, skoti celo do 13 mladičev na leglo. Ti so ob rojstvu odlakani in že lahko vidijo. Samica je takoj po kotitvi v pripravljenosti na ponovno brejost. Življenjska doba nutrije v naravi traja približno tri leta, v ujetništvu pa lahko doživijo starost šest let ali več. Pri izjemo nizkih temperaturah lahko pride do naravnega pogina, saj dobijo živali v tem primeru ozebline na repu. Prav zato nutrij ne najdemo v bolj severno ležečih območjih, kot so na primer skrajni severni deli Skandinavije.

Nutrija v Sloveniji nima naravnih sovražnikov, kar pomeni, da se tukaj hitro širi, saj ni plenilcev, ki bi omejevali število primerkov v populaciji. Te šestkilogramske živali so aktivne prek celega dneva in se večinoma zadržujejo v neposredni bližini vode, kjer med potapljanjem iščejo hrano na vodnem dnu. En sam osebek potrebuje približno 1,19 kilometra življenjskega prostora ob vodi.

Za seboj lahko pustijo pravo opustošenje

Hranijo se skoraj izključno z rastlinsko hrano, bodisi z vodnimi ali obvodnimi rastlinami, le redko pa jedo tudi školjke in polže. Zaradi hranjenja in bivanja na obrežju imajo velik vpliv na vodno in obvodno rastlinje. Raziskave kažejo, da lahko vrsta v svojem območju bivanja in hranjenja zmanjša rastlinsko maso kar za 40 odstotkov, saj se prehranjuje tako z nadzemnim kot s podzemnim delom vegetacije. Tako lahko velike populacije nutrij popolnoma opustošijo obvodno vegetacijo v okolju, kjer se nahajajo.

Zaradi kopanja rovov v brežine se lahko poveča nevarnost erozije oziroma hitrejše izpiranje zemlje. To spreminja podobo habitata in posredno negativno vpliva tudi na druge živalske in rastlinske vrste ter povečuje možnost poplavljanja območja. Nutrije lahko povzročajo škodo tudi na kmetijskih pridelkih, seveda le v primeru, da so vodotoki ali druga vodna telesa, kjer prebivajo nutrije, blizu agrarnih površin. V takih primerih je potrebno pridelovalne površine primerno zaščititi.

Študentke in študenti višjih letnikov sredozemskega kmetijstva in biodiverizitete na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT) so pod vodstvom mentoric izr. prof. dr. Elene Bužan in Sare Zupan strnili svoja razmišljanja in svoje poglede na ohranjanje narave, kmetijstvo v sredozemskem prostoru in pomen biodiverzitete za trajnostni razvoj. V člankih, ki jih objavljamo v nekaj nadaljevanjih, študentke in študenti odstirajo pogled na naravno in kulturno krajino v sredozemski Sloveniji, s čimer širijo lasten in tudi bralčev pogled na bogastvo, ki nas obkroža, ter spodbujajo k odgovornemu ravnanju z njim.

Gojili so jih za krzno

Prva poročila o pojavu nutrij na območju današnje Slovenije izhajajo iz let 1936 in 1937, ko so jih v naše kraje iz Južne Amerike uvozili za potrebe krznarske industrije. Nekateri viri navajajo, da so po opustitvi krznarstva živali pobegnile iz gojitvenih farm in se naselile v bližnje okolje - po podatkih lovskih evidenc pa je razvidno, da je v zadnjih nekaj letih nutrija kar uspešno zavzela precejšen del Slovenije. Tako so bila do sedaj zabeležena opažanja na območjih Primorske, Gorenjske, Štajerske, v Pomurju, Posavju, Zasavju in Ljubljanskem barju.

Slovenija pa ni edina država, ki je utrpela razmah nutrij zaradi opuščenega krznarstva in posledičnih selitev populacij nutrij na območja, ki ji niso avtohtona. Tako so nutrije razširjene po območjih nekdanje Sovjetske zveze, v Veliki Britaniji, Nemčiji, Nizozemski, Danski, Franciji, Češki, Slovaški, Romuniji, po skandinavskih državah ter v Keniji in Izraelu. Tudi na teh območjih najdemo potomce osebkov, ki so pobegnili iz gojitvenih farm.

Prenašalka bolezni?

Nutrija v Sloveniji velja za tujerodno vrsto. To pomeni, da nutrija ne izvira z območja Slovenije, ampak je sem prišla s pomočjo človeka. Spada tudi med invazivne tujerodne vrste, kar pomeni, da se je na tem območju ustalila in se neprestano širi ter s tem ogroža ekosisteme, habitate ali rastlinske in živalske vrste, ki živijo na istem območju. Poleg tega pa nutrija predstavlja še dodatno grožnjo, predvsem za človeka, saj naj bi prenašala razne bolezni (oxoplasma, chlamydia, leptospira), ki lahko huje prizadenejo zdravje človeka. Je tudi gostiteljica parazitske vrste gliste, ki lahko povzroča srbečico in ostale simptome podobne dermatitisu. Do sedaj o širjenju in prenosu teh bolezni in parazitov preko nutrije na človeka še ni bilo narejenih raziskav.

Lov je dovoljen skozi vse leto

Ker v Sloveniji ni več aktivnih farm, ki bi gojile nutrije, spuščanje ali pobeg novih osebkov v naravo ni več mogoč. Ukrepi, ki se izvajajo danes, so usmerjeni v omejevanje obstoječih populacij, ki veljajo za invazivne. Nutrija je vključena na Priporočilo št. 77 Bernske konvencije, ki priporoča odstranitev vrste iz okolja, v katero ne spada, saj ima škodljiv vpliv na biotsko raznovrstnost in okolje samo. V Sloveniji je uvrščena tudi med lovne vrste in jo je dovoljeno loviti skozi vse leto. Iz evidence zadnjih let je razvidno, da populacije nutrij v Sloveniji strmo naraščajo. Leta 2009, na primer, je bilo iz narave odvzetih 94 primerkov, leta 2015 pa je število primerkov naraslo kar do 223.

Če bi želeli vrsto popolnoma odstraniti, bi morali populacije nutrij izolirati in jih loviti s pastmi. V Veliki Britaniji jih lovijo in tako odstranijo iz okolja, kjer povzroča škodo, s pomočjo pasti, ki so se pokazale kot zelo učinkovite, saj živali tako ne poškodujejo. Tak način izlova bi bil smiseln tudi v Sloveniji, saj trenutno nimamo nadzora nad širitvijo te živalske vrste. S tem bi preprečili nastanek škode ob vodnih telesih. Še posebno pomembno je populacijo odstraniti iz območja Ljubljanskega barja, saj nutrija tam škodljivo vpliva na habitate ogroženih in ranljivih vrst rastlinja. Brez nadzora populacij nutrij bi na takih območjih, kot so mokrišča, nastala nepopravljiva škoda, zato je naša naloga, da jo preprečimo.

KAJA ŽORŽ


Najbolj brano