Trditev o koristnosti alkohola ni iz trte izvita

Profesor Fulvio Ursini je eden izmed tistih sogovornikov, s katerim ne bi bilo dolgčas prebiti nekaj tednov na samotnem otoku. Je doktor medicine in biokemije, ukvarja pa se predvsem z laboratorijskimi raziskavami in tolmačenjem epidemioloških podatkov. Sproščen način sporočanja izsledkov mu je prinesel sloves cenjenega referenta na številnih mednarodnih simpozijih, zato mu radi prisluhnejo tako vrhunski strokovnjaki kot popolni laiki. Občasno, za popestritev pogovora, se da z njim pogovarjati še o prepletenosti ljudstev na tukajšnjem vozlišču sveta, ki se zrcali na gladini Jadranskega morja.

Praded profesorja Fulvia Ursinija je bil iz Kobarida, pisal se je Uršič in je prvo svetovno vojno služil v uniformi avstro-ogrskega vojaka. Poslan je bil na rusko fronto, bil ujet, se pridružil oktobrski revoluciji, po vrnitvi v domače kraje pa se je znašel v Italiji. Preselil se je v Istro, se poročil s potomko izolskih Tartinijev, kasneje pa se je družina, preimenovana v Ursini, odselila v Benetke, kjer se je Fulvio rodil. Študiral je v Padovi, kjer je danes profesor in raziskovalec na oddelku za molekularno medicino. Gostoval pa je na številnih univerzah po svetu in sodeloval z raznimi raziskovalnimi centri, še največ v ZDA. V prostem času si ureja počitniško hišo v Škrljevem, zaselku v zahodnih Brdih: geni so ga očitno pripeljali nazaj v bližino Krna, čeprav je vesel, da v daljavi vidi luči svetilnikov v Tržaškem zalivu. Ima se za Istrana, ponosnega na korenine med morjem in Srednjo Evropo. Pogovor z njim je potekal v Manziolijevi palači v Izoli, malo po tem, ko je s provokativnim referatom o rdečih vinih Jadranskega morja kot akterjih sredozemskega proti-prohibicionističnega načina življenja zbudil zanimanje in odobravanje vseh zbranih na posvetu v okviru prireditve Refuscus Mundi - Svet refoška.

> Že po naslovu vašega posega se vidi, da radi provocirate ...

“Se vam zdi? Vendar so za razliko od mnogih, ki o vplivu načina prehranjevanja in pitja na naše zdravje govorijo na pamet, moje trditve znanstveno podkrepljene z raziskavami, ki združujejo epidemiološko statistične podatke, ki jih posredujejo zdravniki, ki delajo s pacienti, in biokemične ugotovitve, do katerih pridemo z laboratorijsko analizo. Z mojim znanstvenim delom in z obveščanjem o njem želim posredovati korektno informacijo o tem, kaj takšna ali drugačna dieta pomeni za naše zdravje.

“Prehrana, ki zadostuje ribiču s Krete, bi ugonobila finskega drvarja. Katera izmed teh dveh diet je boljša in bolj zdrava, je v tem primeru drugotnega pomena: najprej je (bilo) potrebno preživeti in Fincem to že očitno dolgo uspeva ...”

Dejstvo je, da bi vsi bili radi zdravi, vendar ni niti najmanj nujno, da se bodo ljudje na različnih koncih sveta enako odzivali na določeno dieto, na določen prehrambeni režim. Sam sem prepričan, da moramo za pravi odgovor na vprašanje, kaj je zdrava hrana, združiti tri faktorje: epidemiološko sliko neke populacije, ki jo lahko ob sodobnih načinih zajemanja in obdelave podatkov sorazmerno hitro dobimo, spoznanja temeljnih znanstvenih raziskav, ki so prav tako dostopne vsem zainteresiranim, in pomen ljudske tradicije. Prav na slednje se največkrat pozablja, jaz pa sem prepričan, da se je v stoletjih in tisočletjih izoblikoval nek poseben odnos med pridelavo in porabo hrane v vsakem posameznem okolju planeta, kjer je človek našel primerne pogoje za delo in življenje. Gre torej za nekakšno evolucijsko komponento, ki je omogočila preživetje, in ki jo moramo upoštevati pri oblikovanju našega pogleda na to, kaj je primeren način prehranjevanja.”

Neumestnost neoprohibicionizma

> Ali pretiravam, če rečem, da prihaja na področju, s katerim se vi znanstveno ukvarjate, do prilagajanja resnic ekonomskemu stremljenju multinacionalk, zlasti še gigantov prehrambene in kemične oziroma farmacevtske industrije?

“Tako, kot ste misel povedali, zveni nekoliko hudobno. Seveda, interesov je na tem področju ogromno. Tudi sam ne morem nekaterih stvari mirno prebaviti. Denimo ta neoprohibicionizem, ki se nanaša na alkohol, je povsem neumesten. Dopuščam, da se posamezniki iz katerega koli razloga, denimo verskih zapovedi, krajevnih običajev ali lastnega prepričanja odločijo, da je uživanje alkohola zanje neprimerno. Ne zdi pa se mi korektno, da na osnovi zdajšnjih znanstvenih spoznanj nekdo zagovarja tezo o primernosti alkoholne abstinence. Pazite, ni nujno da gre za zakonski prohibicionizem, danes je dovolj že medijsko prepričevanje o škodljivosti alkohola, čeprav vemo, da predstavlja alkohol vse prej kot banalno zaščito našega zdravja!

“Dejstvo je, da bi vsi bili radi zdravi, vendar ni niti najmanj nujno, da se bodo ljudje na različnih koncih sveta enako odzivali na določeno dieto, na določen prehrambeni režim.”

Nekomu je očitno v interesu, da daje poudarek izsledkom študij, ki obtožujejo alkohol kot krivca za številne bolezni. Londonski WCFR (World Cancer Research Fund) je pred kratkim objavil, da obstajajo močni dokazi, da že tri enote alkoholne pijače na dan povečajo možnost raka na jetrih. Nekaj dni zatem smo lahko v Timesu prebrali omalovažujočo oceno na račun zmernega pitja, češ da je bil pozitiven vpliv kozarčka na dan precenjen, saj prej ne umirajo abstinenti, ampak zdravljeni alkoholiki! Take zaključke potem povzemajo uredniki raznih medijev in te 'resnice' se v hipu razširijo po celem svetu. Objavljanje takšnih in podobnih zaključkov se mi zdi škodljivo.

Več kot dokazano je, da vino zagotavlja prebivalcem Sredozemlja pomemben faktor zaščite. Na osnovi obsežnih raziskav lahko trdimo, da se z rednim uživanjem vina zmanjšuje nevarnost kardiovaskularnih obolenj. Ta zdravilni učinek pretehta ostale, ki niso zato nič manj pomembni, recimo preprečevanje vnetij. Dejstvo je, da nas sredozemski način prehranjevanja ščiti bolj kot nekatere druge diete, zlasti tiste, ki so značilne za evropski Sever in anglosaško območje. Zato ponavljam, da ni niti najmanj pošteno, če želi nekdo na osnovi prepričanj, ki nimajo znanstvene podlage, odtegniti ljudem ta pomemben faktor zaščite njihovega zdravja.”

> Kdo ima, po vaših opažanjih, koristi od širjenja negativnih mnenj o alkoholnih pijačah?

“S prstom ne želim pokazati na nikogar, dejstvo pa je, da največ teh informacij sprožajo iz držav, kjer vino uvažajo. Mogoče želijo pripraviti teren za dvig davkov in trošarin. Mogoče so v ozadju drugi interesi, toda podatkov nimam in o tem ne želim ugibati. Sem pa prepričan, da bi morale tradicionalne pridelovalke vina, zlasti Italija in Francija, pa tudi ostale vinorodne države, odločneje izpostavljati dokazane pozitivne učinke uživanja vina. Končno gre za dejavnost, ki predstavlja pomemben del kmetijstva in ekonomije v celoti, saj je vino tudi posel.”

Belo je enako zdravo kot rdeče

> Ali ste pri vašem delu opazili razliko v večji ali manjši koristnosti vin iz rdečih in belih sort?

“V zadnjih dveh desetletjih se veliko govori o tem, da je rdeče vino 'boljše' in čas je, da razkadimo nekaj megle. Najprej moramo povedati, da nam določen faktor zaščite daje že sam alkohol. Temeljne raziskave izpostavljajo, da ima vino več učinkovin od drugih alkoholnih pijač, toda podatek o njihovi dejanski vrednosti ni epidemiološko potrjen. Podobno lahko govorimo o barvi vina: laboratorijske raziskave sugerirajo večji zaščitni pomen rdečih vin, toda tudi to ni klinično potrjeno! Vsekakor pa bi rad omenil, da so macerirana bela vina, ki jim pravim kar rdeča vina honoris causa in ki sodijo v stoletno vinogradniško izročilo naših krajev, po zgradbi zelo sorodna rdečim. V naših krajih se je vedno puščalo grozdje nekaj dni na kožici, tako da je vino dobilo razne oranžne oziroma jantarne odtenke. Potem so vinski ocenjevalci in nekateri novinarji začeli slaviti čim bolj brezbarvna bela vina, ki seveda zaradi kratkega stika mošta s trdimi delci grozda niso uspela izlužiti procianidinov iz pešk in antocianov iz kožice, za katere smo prepričani, da tudi sodijo na seznam komponent, ki pozitivno vplivajo na zdravje. Toda pozor: ne govorimo o farmakologiji, ampak o hrani, zato tudi ne moremo razpravljati o dozi in njenem učinku, ampak le o epidemiološko zaznanem dejstvu, da so ljudje z območja, kjer prevladuje sredozemski prehrambeni vzorec, bolj zdravi in dolgoživi! Prav tako moram dodati, da smo procianidine našli tudi v sadju, da jih je mnogo v kakavu (in posledično v čokoladi) in še marsikje.”

Statistika, laboratorij in tradicija

> Kako sploh potekajo raziskave, na osnovi katerih lahko zagovarjate pozitiven vpliv sredozemskega načina prehranjevanja in kako lahko ovrednotite pomen posameznih komponent te diete?

“To sicer ni področje mojih raziskav, toda povzemam ugotovitve raziskovalcev, ki jim povsem zaupam. Obstajajo kraji, kjer znanstveniki z izjemno pozornostjo preučujejo prebivalstvo. Opazujejo, si zapisujejo in potem poskušajo ovrednotiti vse možne podatke. V ZDA že od leta 1948 vodijo širokopotezen projekt Framingham Heart Study, ki je doslej zajel že tri cele generacije prebivalcev mesteca Framingham v zvezni državi Massachusetts, in dal številne odgovore. V sklopu teh raziskav so znanstveniki prišli do številnih danes splošno sprejetih ugotovitev. Odkrili so, da so nekatera stanja, ki so jih do takrat zdravniki povezovali z naravnim procesom staranja, odvisna od načina življenja. Med drugim so razvili teorijo o dejavnikih tveganja za bolezni srca in ožilja, uvrstili kajenje med povzročitelje srčnih bolezni, izpostavili nevarnost visokega srčnega pritiska, ugotovili pozitivni učinek HDL holesterola in aspirina in tako naprej.

“Več kot dokazano je, da vino zagotavlja prebivalcem Sredozemlja pomemben faktor zaščite. Na osnovi obsežnih raziskav lahko trdimo, da se z rednim uživanjem vina zmanjšuje nevarnost kardiovaskularnih obolenj.”

V Italiji poteka izjemen projekt Moli-Sani, zasnovan na besedni igri: Moližani (molisani) so prebivalci dežele Molize, sani po pomeni zdravi. Raziskovalci fundacije Janez Pavel II. iz Campobassa so v pretres načina življenja in zdravstvenega stanja prebivalcev dežele vključiti kar 25.000 odraslih moških in žensk. Po prvem screeningu, ki je potekal v letih 2005-2010, je zdaj na vrsti preverjanje, kaj se je od takrat spremenilo v njihovih prehranjevalnih in življenjskih navadah in kako se to odraža na zdravju.

Raziskava, ki je verjetno edinstvena v svetovnem merilu, je potrdila marsikaj, kar smo vedeli, in botrovala novim spoznanjem, kar je oboje prav. Potrdila je, da vino koristi, toda ni izključila pozitivnih učinkov piva. Prav v teh dneh so bili objavljeni rezultati, ki so ovrednotili povezavo med posameznimi komponentami sredozemske diete in obolevnostjo oziroma umrljivostjo kot posledico sladkorne bolezni. Med vsemi sestavinami sredozemske prehrambene košarice, v kateri najdemo žita, ekstra deviško oljčno olje, vino, testenine, ribe, sadje, vrtnine, stročnice, jajca, mlečne izdelke in tako dalje, ima največjo varovalno vrednost prav vino. Kot bazičnemu raziskovalcu se mi zdi ta potrditev, ki prihaja iz epidemioloških vrst, nadvse zanimiva, saj smo že imeli podatke, ki so na to namigovali. Torej ni poanta v tem, da bi si na lepe oči prikimavali, ampak iščemo sovpadanje odkritij, ki potrjujejo, da so bile naše zaznave pravilne.

Seveda raziskovalci niso imuni na preuranjenie zaključke. Pred leti je na nekem simpoziju v Parizu eden od raziskovalcev mahal s podatkom, da temno zapečena skorja kruha škoduje zdravju. To je neumnost! Gospod je seveda imel laboratorijske izvide, ki so ga spodbudili k takemu razmišljanju, toda izkazalo se, da je povsem napačno tolmačil podatke, predvsem pa je z njimi trčil ob tisočletno tradicijo peke nekaterih vrst kruha, ki je vsaj toliko pomembna kot laboratorijski testi. Zato še enkrat poudarjam, da moramo iskati sovpadanje, konvergenco, med epidemiologijo, temeljnimi raziskavami in tradicijo. Kaj je lahko lepšega od primera, da lahko po koncu znanstvene predstavitve, ki sloni na podatkih, dobljenih iz epidemioloških, molekularno-bioloških, biokemičnih, strukturalnih in kaj vem še vse katerih raziskav, rečemo, da smo prišli do spoznanja, da je imela - glede prehrane - naša babica povsem prav! S tem ne zavržemo ugotovitev znanosti, ampak prej obratno. Tak zaključek obogati znanost. Kdorkoli pride do sklepa, da so naši predniki delali napake v prehrani, se mora najprej vprašati, če do napak ni prišlo v laboratoriju, v tolmačenju laboratorijsko pridobljenih podatkov.

Z malo pretiravanja bi lahko rekli, da preživetje in uspešno razmnoževanje ljudi v nekem bivalnem okolju sloni na nekakšni darvinistični selekciji. K sposobnosti prilagajanja na specifične bivanjske razmere sodi tudi izbira primerne diete. Prehrana, ki zadostuje ribiču s Krete, bi ugonobila finskega drvarja. Katera izmed teh dveh diet je boljša in bolj zdrava, je v tem primeru drugotnega pomena: najprej je (bilo) potrebno preživeti in Fincem to že očitno dolgo uspeva ... Ovrednotenje nekega prehrambenega vzorca mora zato spoštovati tradicijo in kulturo ljudstva, ki je skozi čas ta vzorec sprejelo za svoj.”

> V naši tradiciji, v naši kulturi, je tudi kozarec vina. Pravzaprav raje trije kot eden. Pretiravamo? V Sloveniji smo že vajeni opozorila ministrstvo za zdravje, da prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju, v najnovejšem priporočilu ameriškega ministrstva za zdravje pa je napisano, da zmerno uživanje alkohola zdravju koristi? Ali je možno postaviti neko mejo, ko naj bi plusi prešli v minuse?

“Na to ni mogoče odgovoriti. Če eno jabolko koristi, mar dve podvojita učinek ali drugo že škodi? Količina je stvar presoje. Vsako pretiravanje škodi, pa naj gre za preveč vina, preobilje kruha ali preveliko hitrost. Ameriška kultura je letos sprejela stališče o koristnosti zmerne uporabe alkohola, kar je izreden premik v uradni miselnosti države, ki je pred manj kot sto leti uzakonila popolno prohibicijo pitja alkoholnih pijač!

“Če eno jabolko koristi, mar dve podvojita učinek ali drugo že škodi? Količina je stvar presoje. Vsako pretiravanje škodi, pa naj gre za preveč vina, preobilje kruha ali preveliko hitrost.”

V zasnovi Znanstvenega poročila svetovalnega odbora o prehranskih smernicah za leto 2015 (Science Report of the 2015 Dietary Guidelines Advisory Comitee), ki ga pripravlja ameriško kmetijsko ministrstvo (USDA), je bil sicer mišljen kozarec vina med jedjo, nato je v prečiščeno besedilo prišel zgolj alkohol, kar pa tudi ni slabo. Na opozorila ministrstev o škodljivosti alkohola pa odgovarjam z dokazanim epidemiološkim podatkom, da je učinek uživanje alkohola v zmernih količinah pri nekaterih boleznih v veliki meri neprimerno večji od uživanje zdravil, za katere gredo iz zdravstvenih blagajn milijardne vsote denarja.”

Alkohol varuje srce in ožilje

> Kako bi po pomembnosti razporedili pozitivni vpliv zmernega uživanja alkohola in še posebej vina?

“Na prvem mestu je zagotovo pozitiven učinek na kardiovaskularni sistem, torej na srce in ožilje. Opazili smo tudi dober vpliv na osteoartikularni sistem, torej na kosti in sklepe, saj imajo zmerni pivci manj težav z osteoporozo kot abstinenti. Alkohol preprečuje ali zaustavlja napredovanje nevro-degenerativnih bolezni. To so velike stvari! Opazen, vendar manjši, je učinek na metabolične motnje, na primer na sladkorno bolezen. Epidemiologija je lepa znanost, toda podatke moramo pravilno razumeti. Pred dnevi sem prebral, da zmerno uživanje vina zmanjšuje nevarnost zlomov kolka. Ali pivci manjkrat padejo? Verjetno ne, le kosti imajo bolj trde ...”

> Pravijo tudi, da znajo pijanci lepše pasti na tla ...

“Seveda, kakor pravijo, da se v Benetkah, noben pijanec ne utopi, ker da znajo vsi dobro plavati. In zdaj smo ponovno pri darvinizmu: selekcija je šla v smer, da je preživel le kdor je, četudi pijan, dobro plaval. To, seveda, jemljite kot šalo, s katero bi rad vpeljal mnogo bolj resno trditev, da je vino nepogrešljiva in bistvena sestavina dobre prehrane, ki obenem izboljšuje naš življenjski slog. Ta faktor, ki izhaja iz našega izročila, iz ljudske modrosti, z naših navad, ki se prenašajo iz roda v rod, imejmo vedno v ospredju, ko govorimo o vlogi, mestu in pomenu vina v naši kulturi.”

TONI GOMIŠČEK

---