Jakob gre na dve znanstveni olimpijadi

Jakob Jazbec se, medtem ko v njegovem razredu potekajo pospešene priprave na maturo, ukvarja z drugimi stvarmi. Natančneje s fiziko in vsem, kar je z njo povezano. Pospešeno se pod mentorstvom Uroša Borjančiča pripravlja na olimpijado iz fizike, ki bo potekala julija v Indiji, in na astronomsko olimpijado avgusta v Indoneziji. Olimpionika in mentorja smo ujeli na sežanski srednji šoli.

“Fizika je zanimiva, ker edina ponuja prave konkretne izzive. Matematika je abstraktna in ko rešiš določen problem, se proces zaključi. Vse ostalo je dokaj trivialno. Naučiš se nekaj in potem to znaš. Pri fiziki pa me privlači, da imaš lahko ogromno znanja, vendar boš vseeno ob določenem problemu presedel ure in ga skušal rešiti,” pove Jakob Jazbec.

Dijaku Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana je letos uspel velik dosežek - uvrstitev na kar dve mednarodni olimpijadi. Julija odhaja na olimpijado iz fizike v Mumbaj v Indiji, v začetku avgusta pa še na olimpijado iz astronomije v Semarangu v Indoneziji. Dvojna olimpijada na fizikalnih tekmovanjih, ki jih organizira Društvo matematikov, fizikov in astronomov, je največ, kar lahko srednješolski dijak doseže.

Astronomija za ogrevanje

V letih od osamosvojitve so se iz primorske regije na fizikalno olimpijado poleg Jakoba uvrstili le še štirje dijaki. Na astronomski olimpijadi Slovenija tekmuje šele tri leta, lansko leto je primorske barve zastopal Andrej Nabergoj, prav tako dijak sežanskega šolskega centra.

”Astronomsko tekmovanje je bilo zgolj ogrevanje za fizikalno. Pričelo se je že decembra, fizika pa šele marca. Nivo je nekoliko nižji,«” preprosto pove Jakob.

Pozabi omeniti, da je moral v zelo kratkem času opraviti tudi praktični del opazovanja neba in se naučiti rokovati s teleskopom.

“Pot do olimpijade ni tako enostavna, kot jo prikazuje Jakob,” se posmeje Uroš Borjančič, mentor in profesor fizike. “Znanje, ki je potrebno za udeležbo na tovrstni olimpijadi, ni le en korak naprej pred srednješolskim znanjem, ampak, če uporabim izraz iz fizike, svetlobna leta oddaljeno od tega, kar je predvideno v srednješolskem programu. Naloge iz olimpijade so primerljive z učno snovjo prvega letnika fizike in ga mogoče včasih celo presegajo,” pojasni profesor.

Srednješolska fizika je kljub težavam, ki jo povzroča številnim dijakom, namenjena širši populaciji. Regijska in državna tekmovanja ter mednarodna olimpijada pa ne presegajo le šolskega programa temveč zahtevajo dodatno matematično znanje. Zato morajo dijaki, kot je Jakob, najprej poglobiti znanje iz matematike.

Jakob se je naučil integrirati in odvajati že v drugem letniku. Zna reševati diferencialne enačbe drugega reda, ki jih študentje na Fakulteti za matematiko in fiziko spoznajo šele na koncu drugega letnika fakultete.

Naši možgani so superračunalniki

Borjančič je tisti mladi profesor, ki se nekako ne more sprijazniti s tem, da je fizika med dijaki nepriljubljena. “Fizika je veda o naravi in o tem, kar mi vsak dan izkoriščamo in delamo. Naši možgani so superračunalnik, ki dnevno preračuna nešteto število informacij, zato je vsak od nas pravzaprav fizik,” je povedal profesor, ki s številnimi projekti spodbuja zanimanje dijakov za naravo in fiziko.

Nedavno so tako na rob vesolja izpustili sondo z imenom Srečko v vesolje, pri čemer je s približno dvajsetimi drugimi dijaki sodeloval tudi Jakob. “Učitelji ne naučimo dijakov. Dijaki se naučijo sami. Sam menim, da smo učitelji trenerji. Naša naloga je, da dijake spodbujamo in motiviramo. Brez dobrega trenerja ni dobre ekipe. Za dobro ekipo je potreben tako talent kot tudi delo. Jakob je zelo talentiran in je pripravljen veliko delati,” pove Borjančič in doda: “Poleg tega skokovito napreduje in ima neverjetno fizikalno intuicijo.”

Kaj pričakovati? Vse

Jakob Jazbec se bo tokrat olimpijade v fiziki udeležil že drugič, kar je še dodatna prednost pred preizkušnjo v Mumbaju. ”Samo tekmovanje poteka dva dni. Najprej je na vrsti teorija, nato pa še eksperimentalni del. Vsak del traja pet ur,” pojasni Jakob. Nekaj dni med tekmovanjem je namenjenih tudi spoznavanju države in kulture.

Kakšna vprašanja pa lahko tekmovalec pričakuje na olimpijadi? “Vsakršna, saj ne moreš vedeti, kaj bi lahko prišlo v poštev,” pove Jakob. Zato se na tekmovanje pripravlja tako, da rešuje naloge iz preteklih olimpijad, bere veliko literature, učbenikov in raziskuje po internetu.

Konkurenca je namreč huda. In predvidljiva. Najboljši tekmovalci že tradicionalno prihajajo s Kitajske, iz Singapurja in Rusije. “Zlata priznanja le redkokdaj osvojijo predstavniki evropskih držav. Na tekmovanja se v Aziji in Rusiji pripravljajo precej drugače kot mi. Če v nekom vidijo potencial v prvem letniku, ga nato tri ali štiri leta intenzivno pripravljajo za olimpijado. Pri nas pa se priprave pričnejo šele po vseh regijskih in državnih tekmovanjih,” pojasni Jakob Jazbec.

Raven znanja fizike slovenskih dijakov in učencev je višja v primerjavi z ostalimi evropskimi narodi. A na žalost, tako opaža, Borjančič, pada.

Prihodnost je jasna: čista fizika

A vrnimo se k Jakobu, ki ni le odličen fizik. Poleg dveh zlatih priznanj na državnem prvenstvu iz fizike in astronomije, je prejel še zlato priznanje na tekmovanju iz slovenščine. Ukvarja se s plezanjem in sodeluje pri številnih šolskih projektih.

Pot po srednji šoli je kljub uspešnosti na več področjih začrtana za Jakoba jasna: “Čista fizika. Ali bo to v Sloveniji ali v tujini, pa bo še pokazal čas.”

Kot eden redkih študentov je bil na eno najprestižnejših univerz na svetu, Cambridge, že sprejet, a pogoj za dokončni vpis so najvišje ocene na zaključnem izpitu, maturi, iz angleščine, matematike, fizike in kemije.

Časa za pripravo na maturo nima prav veliko, saj se fizikalna olimpijada v indijskem Mumbaju prične že 5. in se zaključi 15. julija.

Vse je odvisno od trdega dela

Jakob ne skriva, da največ upov polaga na preizkušnjo iz fizike, vendar rezultatov kljub trdemu delu, izkušenosti in ambicioznosti noče napovedovati. “Odvisno, od tega, koliko se bom pripravljal,” jasno odgovori. Ali je na tekmovanjih, kjer ne veš, kaj pričakovati, res vse odvisno le od trdega dela? Jakob ob tem le pokima in doda: “Če bi prve strani knjige o termodinamiki za tretji letnik fakultete, ki jo predelujem zdaj, prebral lani, bi eno od nalog v celoti znal rešiti.”

Uvrstitev na mednarodno olimpijado je gotovo velik uspeh in dobra referenca, vendar je tudi dobra priložnost za pridobivanje znanja že začetkom študija, še poudari dijak.

Nekoliko skrivnosten glede pričakovanj ostaja tudi mentor: “Že na začetku šolskega leta sem napovedal, da bomo imeli letos dvojnega olimpijca. Nasploh se mogoče včasih zdim pompozen, a to je le zato, ker hočem poudariti, kako velike in neverjetne uspehe dosega Jakob. Zdaj pa napovedi raje ne bom dajal, ker sem malo vraževeren. Prepričan pa sem, da je mogoče vse. Jakobovo znanje je na izredno visokem nivoju.”

PETRA MEZINEC

---