Spomenik teranu

Dr. Miran Vodopivec je prejšnji petek postavil svojevrstni spomenik kraškemu teranu. Pred polno veliko občinsko dvorano v Sežani je predstavil zajetno knjigo Teran, vinska posebnost Krasa, v kateri se je sprehodil med domala vsem, kar določa Kras in teran od zgodovine do današnjih dni, in se nenazadnje dotaknil tudi prihodnosti, saj verjame, da se zgodba o teranu ne bo nikoli končala.

SEŽANA > “Knjiga je prispevek k zgodbi o teranu in pravzaprav o poti, ki sem si jo izbral v življenju,” je pred polno veliko občinsko dvorano v Sežani povedal dr. Miran Vodopivec, avtor knjige Teran, vinska posebnost Krasa, ki je izšla na 250 straneh velikega formata.

Da je kraški teran svojski in posebnež, ki je edini le Krasu, Vodopivec utemeljuje z zgodovinskimi, pedološkimi, ekološkimi in medicinskimi razlogi, k temu pa dodaja tudi specifične tehnike pridelave grozdja in njegove predelave v vino.

Tisočletna zgodba o teranu

Dr. Miran Vodopivec je enolog z veliko domačimi in mednarodnimi izkušnjami tako v kleti kot pri trženju vina in organizaciji vinarskih združenj. Je tudi mednarodni vinski ocenjevalec. Po rodu je iz Zalošč v Vipavski dolini, a je na Krasu dobil štipendijo za študij in se kasneje ustalil, si ustvaril družino in se zapisal teranu. Bil je med ustanovitelji Konzorcija kraških pridelovalcev terana in motor njegove zaščite, sprva v Sloveniji, kasneje tudi v EU, predvsem pa neumorni raziskovalec in spodbujevalec čim bolj kakovostne pridelave terana. “Številni vinogradniki so v zadnjih petnajstih, dvajsetih letih uvedli nove prijeme v vinogradu in kleti, znanost pa jim je sledila. Pijemo boljša vina kot pred dvema desetletjema in zgodba gre naprej, saj verjamem v razvoj. Začela pred več kot 1000 leti in se ne bo nikoli končala, ” poudarja Vodopivec.

Intenzivna cvetica

Za svojo peto knjigo si je zastavil cilj utemeljiti teran kot vinsko posebnost, kakršne imajo tudi v drugih vinorodnih deželah. Kraški teran je poseben, ker raste na sicer skopi, a z minerali nadvse bogati rdeči zemlji: “Marsikje imajo terro rosso, a tako mineralne ni nikjer. To ni naša pogruntavščina, tako je.” Rastišče terana določajo ekološki pogoji, v katerih se s sredozemsko klimo mešajo hribovski vplivi z Nanosa in Snežnika. “Temperaturna nihanja vplivajo na cvetico terana, ki jo odlikujejo zreli gozdni sadeži in je bolj intenzivna kot drugod,” utemelji Vodopivec.

V knjigi seže daleč v zgodovino, saj naj bi bilo na Krasu vinogradništvo živo že pred več kot dva tisoč leti, zlasti pa se posveti obdobjem z velikimi prenovami vinogradov konec 19. in v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko je refošk, ki da teran, postal bistvena in prevladujoča sorta na Krasu.

Priročnik za vinogradnike

Knjiga je tudi svojevrsten priročnik za vinogradnike, saj se je Vodopivec v nekaj poglavjih poglobil v vse postopke v vinogradu od izbire sadik dalje in tudi v vse postopke v kleti. Posebnost terana poudari še z izsledki najnovejših raziskav na Univerzi v Trstu, v katerih je dr. Sabina Passamonti dokazala veliko vsebnost aminokislin, fenolov, mineralov, kislin in ekstrakta, kar teran določa tudi kot zdravilno vino.

Bogato opremljeno knjigo, v kateri vzporedno tečeta slovensko besedilo in italijanski prevod Alice Mačkovšek in Maria Gregoriča, je oblikoval Matej Colja, ki je skupaj z Marijanom Močivnikom, Sinišo Rančovom, dr. Ivanom Žežlino, Mojco Mavrič Štrukelj in Nikito Vodopivcem tudi avtor fotografij v njej.

SAŠO DRAVINEC

---