Solata za dobro spanje

Pogosto rečemo, da je nečesa kot solate, če hočemo seveda nekoliko slabšalno reči, da je nečesa preveč in da ni veliko vredno.

Pa ima ta primerjava vse prej kot pošteno veljavo, saj je solata izredno zdrava hrana in bi jo - če je verjeti eminentnim tujim piscem - lahko šteli kot povsem varno zdravilo brez stranskih učinkov za srčno mišico in druge organe. Besedo zdravilo sem namerno zapisala v kurzivi, kajti zdravila so po definiciji umetne tvorbe s točno določenim namenom in stranskimi učinki, solata pa je živ organizem in deluje zelo široko, saj nam pomaga od glave pa skoraj do peta.

Že v antiki kot zdravilo

Toda, pojdimo lepo po vrsti. Solata (lat.: Lactuca sativa) uspeva po vsem svetu in skoraj vse leto. Vsak mesec seveda kakšna drugačna sorta, teh je namreč veliko. Navadna dolgolistna solata je bila zagotovo del človekove prehrane, še preden je ta iznašel krožnik. Zgodovinski viri iz antike pa že navajajo solato tudi kot zdravilo. Grk Herodot dobrih 400 let pred našim štetjem opisuje sok vrtne solate kot zdravilo, podobne zdravilne učinke solati pripisujejo tudi drugi starogrški in pozneje rimski modreci, ki zlasti poudarjajo njeno pomirjevalno vlogo za dober spanec. Še pred njimi so uspavalno slavo solati peli stari Perzijci in najbrž so se Rimljani in Grki od njih navzeli te navade, da so si zvečer pripravili solato. Rimski cesar Avgust je bil prepričan, da ga je solata ozdravila hude bolezni, zato ji je dal postaviti - spomenik!

Omenila sem že, da poznamo več vrst in sort solate, ki se razlikujejo po barvi in obliki. Nekatere so nam ta čas že ušle v vrhe in so neuporabne, toda poletne solate so še kako primerne za vsakodnevno popestritev poletne večerje.

Glavnate solate, vezivke, berivke in rezivke

Načelno solate delimo na štiri glavne skupine: glavnate solate, vezivke (rimske solate), berivke in rezivke. Vsaka skupina ima več podskupin; nekatere lahko sejemo samo spomladi ali jeseni, spet druge pobiramo skozi vse leto.

Za glavnate solate je značilno, da oblikujejo glave, ki se od sorte do sorte nekoliko razlikujejo. Delimo pa jih na krhkolistne in mehkolistne solate. Prve naprej delimo še na batavije, ki so svetlozelene do rumeno-zelene barve, ter na nam veliko bolj poznane ledenke, ki so nekoliko bolj intenzivne in s tem temnejše zelene barve. Mehkolistne solate hitreje dozorijo, teden ali dve prej, dajejo manj pridelka, a imajo izrazito mehko strukturo listov.

Za berivko je značilno, da je njeni listi hitro rastejo, zato vedno nabiramo mlade liste. Zato jo lahko sejemo povprek in v vrste. Že beseda pove, da je berivka solata, ki jo odtržemo z roko, jo uberemo. Njej podobna je rezivka, ki jo - režemo. Pri obeh pa pobiramo predvsem mlade solatne lističe. Vendar pa je poglavitna razlika med njima v vrsti solate. Za solate, ki spadajo v skupino rezivk, je značilno, da ne delajo glav, temveč ostanejo v stadiju rozete.

Prav posebna vrsta solate je vezivka (lat.: Lactuca Sativa var. Longifolia). Poznamo jo tudi pod imenom štrucarka ali ob upoštevanju izvora tudi romanska solata ali bolj natančno - rimska solata. Kot tako jo poznajo po vsej Italiji in na Primorskem. Menda pa je pradomovina grški otok Kos, kjer je bil doma slavni grški zdravnik Hipokrat, zato je angleško ime zanjo Cos lettuce.

Toda risbe take solate so našli tudi v egipčanskih grobnicah, kar kaže, da je zelo, zelo stara. No, pravo slavo so ji dali Rimljani, zato je v svetu bolj poznamo kot rimsko solato in celo Angleži ji pravijo tudi Romain lettuce. Za vezivko je značilno, da oblikuje pokončne, podolgovate glave, ki so na vrhu le rahlo sklenjene. Njeni listi so gladki in imajo poudarjeno listno žilo. Vse sorte rimske solate bolje prenašajo vročino, zato so to predvsem poletne solate.

Kaj vse vsebuje solata?

Vezivka ali rimska solata ima največ vsega. Ima petkrat več vitamina C kot ledenka, nekajkrat več vitamina A ter toliko folne kisline ali vitamina B9, da že z enim obrokom zadostimo do 40 odstotkom dnevne potrebe po folni kislini. Med minerali je še zlasti veliko kalija za dobro srce in magnezija ter kalcija, železa in silicija. Najdemo tudi žveplo, natrij, baker in druge rudnine.

Kaj je v solati tako pomembnega za zdravje? Najprej moram omeniti klorofil, ki daje solati lepo zeleno barvo. Klorofil učinkuje pozitivno na vse celice našega organizma, deluje proti krčem ožilja in znižuje krvni tlak. Sodi med antioksidante in uravnoveša dejavnost srčne mišice: krepi dejavnost srca, ali ga umiri, ko je to potrebno. V strokovnih knjigah navajajo, da je to edinstven primer ter da nobeno zdravilo ne more delovati na podoben način.

Vezivka ima dva močna antioksidanta - lutein in zeaksantin, ki preprečujeta degeneracijo rumene pege na očesni mrežnici. Zanjo specifična je tudi sicer zelo redka snov - laktukaksantin, za katerega so ugotovili, da močno zavira delovanje virusa Epstein-Barr, ki povzroča infekcijsko mononukleozo.

V vezivki in nekaterih drugih solatah so tudi kavčuku podobne snovi: laktuin, grenčina laktucin, latucerin, laktukopikrin in podobne snovi, ki so v mlečnem soku solate. To so snovi, ki pomirjajo, delujejo blago analgetično in sedativno. V svežih vezivkinih listih je po navedbah finskega naravoslovca in filozofa zdravja in bolezni Are Waerlanda, ki je v poznejših letih deloval in umrl v Italiji, v svežem soku solate neka snov, ki je ni imenoval, a je trdil, da preprečuje in celo zdravi škodljive posledice radioaktivnega sevanja. No, tega ne bomo preverjali, mar ne?!

Rimska solata ima tudi nekaj salicilne kisline, ki deluje podobno kot aspirin. Zavira namreč delovanje ciklooxigenaze-2 (COX-2), to je encima, ki mu pripisujejo krivdo za vnetja, nekatere vrste raka in srčna obolenja.

Odpravlja kronično zaprtje

Solata ima razmeroma velik volumen, zato povečuje količino blata, ki se zmehča in je iztrebljanje lažje. Zato solato priporočajo pri kroničnem zaprtju. Solata poveča količino alkalnih ostankov v krvi, kar hkrati pomeni, da preprečuje zakisanost krvi. Solata ima malo snovi za nastajanje sečne kisline, hkrati pa je dober diuretik, zato je zelo primerna za vse, ki bolehajo za putiko. Zaradi obilice vlaknin solata veže strupene in maščobne snovi, zato pomaga tudi pri hujšanju.

Ste morda vedeli, da zunanji listi vsebujejo več snovi kot notranji? Največ vsebnosti ima solata, ki jo sproti režemo, nekaj manj pa ledenka in obarvana solata. Čim temnejši so listi, tem več zaščitnih antioksidantov imajo v sebi. Vendar pazimo: solata, pridelana v rastlinjakih z obilico umetnih gnojil, ima kar petkrat več škodljivih nitratov kot tista, pridelana na njivi in pod milim nebom.

Pojejmo jo čimprej!

Solato uporabimo sproti, saj že po 12. urah zgubi več kot polovico vseh hranilnih snovi, po 24. urah pa že več kot 90 odstotkov, če je nepravilno skladiščena. Pred uporabo posamezne liste samo operemo, natrgamo, ne pa narežemo, in okisamo. Privoščite si torej skledo solate tudi večkrat na dan! Zagotovo boste zaspali z nasmehom in se prebudili v čudovit nov dan.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje, nedavno pa je izšla še knjiga OLja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala skupaj s snaho Petro Jakob Merljak.

MARIJA MERLJAK

---