Solata je lahko za vse leto

Dela na Primorskem vrtičku na Purissimi se nadaljujejo. Tokrat smo največ pozornosti posvetili solati, posadili pa smo tudi kaupusnice in por ter zeleno in peteršilj

Za sajenje solate v ravni vrsti sta Tadej in Tine potegnila 
vrvico.  Foto: Jaka Jeraša
Za sajenje solate v ravni vrsti sta Tadej in Tine potegnila vrvico.  Foto: Jaka Jeraša

Vsak vrtičkar želi imeti na vrtu solato skozi vse leto. To je mogoče, a je zgodnje in pozne sorte potrebno pokrivati z agro kopreno.

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu. Za morebitna vrtičkarska vprašanja nam pišite po elektronski pošti sobota@primorske.si oziroma na naslov Primorske novice, Ulaca OF 12, 6000 Koper, s pripisom “Primorski vrtiček”.

Pri sajenju solate moramo biti pozorni, da izberemo ustrezne sorte za določen letni čas. Zgodnje in pozne sorte laže prenašajo nizke temperature in krajši dan. Poletne pa imajo rajši dolg dan, zato je manj možnosti, da bodo ušle v cvet. Solata je zelenjadnica, ki jo je najlaže pridelati. Priporočam, da se odločite za nakup sadik, ker so te kakovostne in zagotovilo za uspeh. Sadike lahko pripravimo tudi sami, vendar moramo paziti, da se ne bodo pretegnile in bile prenežne. Takšne sadike so zelo občutljive na nihanje temperatur na prostem, na sončne ožige, na bolezni in tudi na škodljivce. Lahko se poslužimo tudi setve, a to tem več v enem od prihodnjih nadaljevanj.

Solato sadimo večkrat, da bo vselej na mizi

Za sajenje solate se lahko odločimo že, ko je temperatura tal 8 stopinj Celzija, vendar jo pokrijemo z agro kopreno. Če je na vrtu dovolj prostora, predlagamo sajenje solate v presledkih dveh tednov. Le tako bomo pridelali solato za enakomerno porabo skozi vse leto. Za štiričlansko družino posadimo ob vsakem sajenju 18 sadik. Razdalje med vrsto in v vrsti naj bodo 30 centimetrov. Tako bo nasad dovolj zračen in solata zdrava. Pazimo, da ne sadimo pregloboko. Koreninski vrat mora gledati iz zemlje. Med vrstami lahko posejemo redkvico ali rukolo, nikakor pa ne peteršilja. Za odvračanje polžev lahko obdamo sadike z zastirko, ki polžem smrdi. Rastline ali njihovi deli, ki jih lahko uspešno uporabljamo v ta namen, so listi in zelene veje bezga, listi gozdne praproti in cele, raztrgane rastline bele gorjušice. Seveda ni odveč omeniti, da rastline smrdijo samo nekaj časa, zato je treba zastirko iz njih redno obnavljati.

V toplih mesecih pa lahko solato posadimo ob paradižniku ali fižolu, ki bosta poskrbela za senco. Solato bomo pobirali že v 30 do 45 dneh po sajenju. Daljši kot so dnevi, hitreje bo razvila rozeto. Bolj v notranjosti in na višje ležečih legah Primorske lahko tudi v spomladanskem času gojimo glavnati radič. Pomembno je, da ga poberemo pred velikimi sončnimi pripekami in visokimi temperaturami. Glavnati radiči v priobalnem pasu pa v tem obdobju radi zbežijo v cvet.

Kapusnice

V družino kapusnic, ki jih sadimo s sadikami, sodijo: belo in rdeče zelje, cvetača, ohrovt, brokoli, kitajsko zelje, brstični ohrovt in kolerabica. Zelo pomembno je, da vsaj štiri leta na isto mesto ne posadimo rastlin iz iste družine. Kapusnice so rastline kratkega dne in ne marajo vročine.

Pri kapusnicah moramo biti še bolj previdni, katere sorte posaditi v določenem terminu. Poznih sort nikar ne sadimo poleti, saj nam bodo ušle v cvet. Bolj na gosto kot bomo sadili sadike, manjše glavice bomo imeli. Razdalja sajenja naj bo trideset centimetrov v vrsti in štirideset med vrsto. Za globino sajenja velja enako kot pri solati. Pri vseh sadikah je pomembno, da ne sadimo prestarega sadilnega materiala. To se nam bo posebej poznalo pri manjšem pridelku cvetače in brokolija. Cvetača in brokoli zahtevata redno oskrbo in tudi namakanje. Kapusnice so bolj občutljive na bolezni in tudi na škodljivce. So tudi zelo velike porabnice hranil v tleh. Posebej veliko potrebujejo kalija, zato priporočamo gnojenje s kalijevim sulfatom. Zelje in ohrovt lahko sadimo, ko je temperatura tal že 8 stopinj Celzija, cvetača in brokoli pa imata raje malenkost toplejša tla, med 10 in 12 stopinjami Celzija. Priporočamo pokrivanje z agro kopreno, ki ob zaščiti pred nizkimi temperaturami nudi tudi zelo dobro zaščito pred škodljivci. Pred zalivanjem agro koprene ni potrebno umikati, saj voda pronica skozi njo. Pomembno pa je, da jo ob straneh obtežimo, da je veter ne odnese. Koprena naj ne bo preveč zategnjena, saj sadike tako lahko rastejo in jo rahlo dvigajo. Približno tri tedne po sajenju jo lahko pospravimo, saj se bodo rastline v tem času dovolj razvile.

Pri kapusnicah priporočamo, da posadimo v medvrstne prostore za preprečevanje napada škodljivcev in bolezni ognjič, žametnico, žajbelj in kamilico. Zelo dobra soseda sta tudi fižol in zelena. Dognojujemo lahko z namočenimi koprivami. Pri namakanju kopriv in ostalih zeli moramo biti previdni, da ne pride v vodi do gnitja, zlasti če bomo raztopino uporabljali za preprečevanje bolezni in škodljivcev. Zato jo moramo večkrat dnevno premešati, da vnesemo zrak in preprečimo gnitje.

Por

Por se vedno bolj uporablja v kulinariki. Lahko ga sadimo zgodaj spomladi ali tudi kasneje, do konca maja. Je rastlina, ki sicer ljubi zimo. Raste pa zelo dolgo, cele tri mesece. Zaželeno je, da ima čim več belega dela, zato ga sadimo v globino deset do dvajset centimetrov, kar je odvisno tudi od rahlosti tal. Sadimo ga v medvrstno razdaljo trideset centimetrov in petnajst centimetrov v vrsti. Ko se razrašča, ga lahko tudi osipamo. Tako bodo tudi škodljivci težje prišli do belega dela. Zabubili se bodo na vrhu listja, kjer pa ne povzročajo škode.

Kjer sadimo por, so primerni prejšnji posevki endivija, solata, motovilec, jagode, korenovke. Pora ni priporočljivo zasnovati po stročnicah in kapusnicah ter drugih čebulnicah. Na kakovostnih tleh lahko sadimo čebulnice enkrat v treh do petih letih. Por rad uspeva na rodovitnih, lahkih in humusnih tleh. Ne mara gnojenja s svežim hlevskim gnojem. Za zaščito proti čebulni muhi lahko na vseh čebulnicah (čebula, česen, šalotka, por) uporabimo zaščitno mrežo.

Dobri sosedje pora so: solata, endivija, kumare, paradižnik, korenček, zelena, peteršilj, zelje. Slabi sosedje pa stročnice, čebula in soja. Če imamo na vrtu premalo prostora, poru ni potrebno nameniti posebne gredice, lahko ga posadimo med dobre sosede. Dovolj velik korenček ima tudi lastnost, da odganja porovo zavrtalko.

Pisan vrt je zdrav vrt. Zato naj bo pravilo, da imamo na vrtu posajene tri glavne enoletne cvetlice. To so žametovka, ognjič in kapucinka. Velikokrat se tudi same zasejejo in jih ni potrebno vsako leto na novo saditi. vsekakor jim namenimo nekaj prostora, saj uspešno odganjajo škodljivce

Zelena in peteršilj

Peteršilj in zelena preneseta nizke spomladanske temperature. Vsi hitimo z sajenjem teh dveh kultur, saj komaj čakamo, da si bomo skuhali prvo govejo juho z domačo svežo zeleno. Komaj čakamo tudi, da bomo nasekljali domač peteršilj ter ga potresli v juho ali na sveže pečene sardele z žara.

Tako zelena kot peteršilj kalita zelo dolgo, celo dvajset dni in več. Če temperature in vlaga pri kaljenju nista optimalni, lahko mravlje odnesejo seme. Zato priporočamo nakup sadik. Tako bomo najhitreje prišli do prvih svežih zelišč. Za omenjeni zelišči ne potrebujemo posebnih gredic. Lahko ju posadimo med druge rastline, denimo med por, paradižnik in zelje.

Pravilna izbira sadik

Pri sadikah bodimo pozorni, da imajo dobro razvit koreninski sistem in da je koreninska gruda kompaktna, da se ne sesuva. Za nadzemni del pa ni zaželeno, da je previsok in pretegnjen. Če je koreninski del dobro razvit, ni nič narobe, če je nadzemni del manjši. Takoj ko bomo sadike posadili, se bodo zelo hitro sprijele in začele rasti. Seveda pa pri nakupu pazimo, da so sadike zdrave in brez škodljivcev. Če ponudba omogoča, izberite ekološke sadike. Cilj vsakega vrtičkarja je, da si bo pridelal zelenjavo na čim bolj ekološki način. Žal pa je v ekološki ponudbi manj izbire sort. Ekološka sadika na prvi pogled ni nujno lepa, saj so proizvajalci zelo omejeni pri uporabi pripravkov za varstvo pred škodljivci in boleznimi. Ponavadi so na teh rastlinah vidne manjše poškodbe od polžev, uši in bolhačev. Vendar je rastlina dovolj trpežna in ob sajenju na stalno mesto si bo hitro opomogla.

Nasvet je pripravila PATRICIJA PIRNAT


Najbolj brano