Šolarji zmorejo več, kot si mislimo
Sobota
29. 06. 2014, 18.21
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 08.44
Zgodovina se ponavlja, bi lahko vzkliknila. Pa pri tem ne mislim to, da je spet konec šolskega leta, in juhuhu, počitnice so spet tu! No, tudi to se ponavlja leto za letom. Ponavlja se tudi dilema, kam s šolarji v poletnem času, saj starši nimajo toliko dopusta kot šolarji počitnic.
V moji mladosti na kmetiji ni bilo težav. Vedno se je našlo kakšno delo in o dopustu na morju otroci nismo razmišljali, še manj pa oče, ki je imel glavno besedo, vsaj kar se takih zadev tiče.
V družini, ki sem si jo ustvarila, pa smo že krpali dneve in si izmišljali marsikaj, da bi pretelovadili tedne, ko sva z možem morala delati, denarja pa ni bilo toliko, da bi otroke čez vse počitnice poslala na lepše. V šolah še ni bilo vsega tega, kar je danes - tu mislim na razne delavnice in podobno - samo taborniki, a časovno vse prekratko.
Moje šolarje sem zato kar kmalu vpela v gospodinjska dela in jim prepuščala precej samoiniciative. Hči me opozarja, da tega v šolah še danes ni, ker se učitelji bojijo, da bi se kakšen otrok pri rezanju kruha ali lupljenju krompirja urezal in bi bili potem oni krivi. Jaz sem bila bolj korajžna.
Spomnim se, kako sem našega Mihca učila pripravljati krompir. Nadvse rad je imel “ta prav krompir”, kot je rekel. To je bil zanj edino praženi krompir s čebulo in panceto ali z ocvirki in mastjo. Pa sem ga podučila, kako je treba krompir umiti in postaviti na štedilnik v slano vodo. Ko je kuhan, ga je treba olupiti in posebej narezati panceto, jo segreti v ponvi in tako naprej.
Lepega dne sem prišla domov, Mihec pa je sedel pred štedilnikom kot kup nesreče in v joku dopovedoval, kako se krompir noče skuhati, čeprav je že ura in več mimo, odkar ga je stresel v lonec. In res, povsem trd je še bil in mrzel. Revček moj mali, pozabil je prižgati štedilnik, ker mu pač tega nisem izrecno rekla! No, tistega dne se je potem krompirja do dobrega najedel. Še danes ga ima rad in tudi skuhati zna vse mogoče.
Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali na telefonski številki 01/518-53-45 in 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje.
Srečanje s kuhalnico
Otroška samoiniciativa je pri pripravi hrane zelo pomembna. In ne pristajam na trditve, da je današnja mladina drugačna, kot smo bili mi. Danes so tu mobiteli, igrice, internet, a otroci še vedno radi sodelujejo na delavnicah. Vem iz izkušenj, saj sem imela kar nekaj delavnic po slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Prav povsod so se dobesedno “cufali” za delo v gospodinjstvu in z veseljem pripravljali hrano. Zanimanje je veliko, le mentor mora znati predstaviti delo in cilj, ki je dobra jed oziroma dober obrok; tega potem otroci z užitkom pojedo.
Seveda, kdor se nikoli ni srečal s kuhalnico, še ne more pripraviti vrhunske jedi, marveč bo dovolj, če ga najprej naučimo skuhati jajce. Verjemite, da se otroci zelo hitro učijo in ob koncu počitnic vas lahko zagotovo presenetijo z vrhunsko pripravljenimi jedmi, od predjedi, juhe, do pečenke s solato in slaščice.
Poleg Mihca je pri nas strašansko rada kuhala tudi Mojca. Najraje je pekla piškote in slaščice; danes je vrhunska strokovnjakinja za prehrano in mojstrica peke. Nekaj let mlajša Maja Martina se je hotela dokazati z dunajskimi zrezki. Lepo je sama narezala meso, ga panirala, segrela olje in ocvrla, pravzaprav preveč scvrla. Ko sem prišla iz službe, je bilo meso skoraj zažgano, okrog štedilnika in po steni so bile maroge olja, ki se je spenjeno zlivalo čez rob ...
Hčerka, ki danes zna pripraviti res dobre zrezke, se spominja, da se takrat ni nihče jezil zaradi preveč zapečenega mesa ali razlitega olja, marveč smo bili v skrbeh, ker bi se lahko olje na štedilniku vžgalo.
Recepti za otroke
Res je, na napakah se učimo. Lahko pa starši poučimo otroke o napakah, da jih sami ne bi ponovili. In o nevarnostih, da jih sami ne bi povzročili. In tako bi si otroci in starši lahko poleti pripravili domače delavnice z veliko mero iznajdljivosti in volje po eksperimentiranju. To poletje bom zato vsakič objavila recept, dva ali tri, ki ga bodo otroci zlahka pripravili in dopolnili po svoje. Pišite, kako vam je uspelo!
Zlate kruhove rezine
Potrebujemo: nekaj rezin kruha, lahko tudi od prejšnjega dne, po eno rezino na ena lačna usta; jajce, žlico mleka, cm debelo rezina masla.
Pripravimo: jajce razžvrkljamo z dodanim mlekom. Maslo segrejemo v ponvi na nizkem ognju in na njem ocvremo rezine, najprej po eni, nato po drugi strani. Nato rezine na krožniku prelijemo z medom.
Preprost domač sladoled
Potrebujemo: za jogurtov lonček jagod, lonček probiotičnega jogurta, žlico medu.
Pripravimo: vse zmešamo v električnem mešalniku in maso prelijemo v posodice za mafine ali skodelice za kavo. Vse to damo v zamrzovalnik. Po dveh urah je sladoled narejen. Iz posodic ali skodelic vsebino pretresemo na krožnike in okrasimo po želji: s sladko smetano ali čokoladnimi mrvicami.
Sončne marelice z medom
Potrebujemo: marelice, po nekaj na lačna usta, cimet in mandlje.
Pripravimo: marelice prerežemo na pol, odstranimo koščico, jih prelijemo z medom ter potresemo s cimetom in nalistanimi mandlji. V pekač postavimo najprej peki papir, nanj pa zložimo marelice, jih potresemo z mandlji in cimetom in prelijemo z medom. Pečemo 12-15 min pri 200 stopinjah Celzija. Marelice lahko ponudimo tudi s sladoledom, ki smo ga pripravili prej in opisali v prejšnjem receptu.