Smučanje na koncu sveta

Ko je prvi sneg pred dnevi pobelil bližnje alpske vršace, so najbolj navdušeni smučarji pomislili na prve zavoje. Če ne prej, konec oktobra ali novembra na katerem od bližnjih ledenikov. Za vrhunske slovenske smučarje, a ne tekmovalce, temveč demonstratorje, pa je vrhunec sezone v teh dneh, saj so daleč, zelo daleč, “na koncu sveta” v argentinski Ushuaii na Ognjeni zemlji, kjer poteka kongres Interski.

Odpri galerijo

Ushuaia je najbolj južno argentinsko mesto in če odštejemo nekaj čilskih naselbin nekoliko južneje, je s približno 65.000 prebivalci tudi najbolj južno mesto na vsem svetu. Ushuaia je prestolnica argentinske province Ognjena zemlja, Tierra del Fuego. Leži ob morju, na otoku Isla Grande, nad mestom pa se razprostira Darwinovo gorovje, kjer je tudi Cerro Castor, najbolj južno in eno najbolj sodobnih smučišč v Južni Ameriki. Smučišče je majhno, premore sedem žičnic in približno 30 kilometrov smučarskih prog, a ima najdaljšo smučarsko sezono v Južni Ameriki z obilico pršiča.

Smučišče je od Ushuaie oddaljeno nekaj več kot 20 kilometrov, smučarska sezona se začne konec junija, konča pa se v začetku oktobra, ko je na južni polobli že pomlad.

Združenje treh zvez

Ko so v St. Anton na Tirolskem ob koncu prejšnjega kongresa Interski razglasili, da bo jubilejno, 20. strokovno in akademsko srečanje učiteljev smučanja na “koncu sveta”, je med argentinsko delegacijo zavladalo nepopisno navdušenje. Interski je prvič zapustil severno poloblo, zunaj Evrope je bil doslej le v ZDA, na Japonskem in v Južni Koreji.

Interski združuje tri mednarodna izobraževalna združenja za alpsko smučanje: zvezi poklicnih (ISIA) in amaterskih (IVSI) učiteljev smučanja ter zvezo učiteljev smučanja, ki delujejo na šolah in univerzah (IVSS). Vsaka štiri leta se predstavniki teh organizacij dobijo na kongresu, na katerem izmenjujejo in usklajujejo poglede na učenje smučanja ter predstavljajo novosti.

Trije Primorci na skrajnem jugu Argentine

Konec prejšnjega tedna so po štirih letih priprav v Ushuaii pričakali delegacije iz približno 30 smučarskih držav, med njimi je seveda tudi slovenska, ki je sicer manjša, kot bi bila za kongres kje v Evropi, a dovolj številčna, da so se naši strokovnjaki iz Zveze učiteljev in trenerjev smučanja (Zuts) predstavili v vseh kongresnih sklopih. 18-člansko delegacijo vodi predsednik Zuts dr. Blaž Lešnik, sicer profesor na ljubljanski Fakulteti za šport, v njej pa so tudi trije Primorci: dr. Rado Pišot, vodja notranjsko-primorske regije Zuts, sicer predstojnik UP ZRS v Kopru in profesor na Univerzi na Primorskem, Ivan Gruden iz Ajdovščine, ki je vodja referata Zuts, in še en Koprčan, Vid Baruca, smučarski demonstrator, član izobraževalne vrste komisije za alpsko smučanje.

Interski kongres je razdeljen na tri temeljne sklope. Najbolj atraktivne so predstavitvene vožnje demonstratorskih vrst, na snegu potekajo praktične delavnice s predstavitvami novih tehnik in prijemov pri učenju smučanja, v predavalnicah pa referati s predstavitvami novih spoznanj o smučanju. Ob tem je še vrsta drugih predstavitev in projekcij, zanemarljiv pa ni niti družabni, večerni del kongresa.

Smučarski agenti ter Križaj in Stenmark

Slovenska demonstratorska vrsta je zahtevno formacijsko smučanje, s katerim se predstavi tehnično znanje, dinamika smučanje v vrsti in seveda koordinacija, vadila na bližnjem koroškem ledeniku Mölltaler, na zadnji sivo-rjavi zaplati snega, ki je ostala po vročem poletju.

V Argentini so se prvič predstavili v nedeljo, ko so odsmučali predstavitveni program skupaj s svojim strokovnim sodelavcem, legendo slovenskega smučanja Bojanom Križajem. Slovenska vrsta je bila na pobočju Cerro Castorja spet v torek, ko so imeli uradno predstavitveno vožnjo. Bile so pravzaprav tri, dve tehnični, pri katerih šteje usklajenost smučanja v formaciji, in sklepni smučarski show.

Slovenski demonstratorji se na mednarodnih srečanjih predstavljajo kot smučarski agenti po zgledu Jamesa Bonda. Z vrha proge so krenili v povsem belih ogrinjalih, jih med smučanjem odvrgli, saj so imeli pod njimi oblečene večerne obleke z metuljčkom. Za slovenskimi “smučarskimi tajnimi agenti” sta prismučala še dva smučarja v ljubiteljem tega športa znani opravi: Bojan Križaj, ki si je oblekel dres, ki ga je nosil ob slovesu od tekmovalnega nastopanja v svetovnem pokalu spomladi 1988 v Saalbachu, in Ingemar Stenmark, prav tako v dresu in na smučeh iz tistega časa, ki pa to ni bili čisto zares, saj se je vanj prelevil veteran demonstratorske vrste in rekorder po udeležbi na Interski kongresih Sandi Murovec.

Delavnice in predavanja slovenske delegacije

Murovec je imel z vodjo demonstratorske vrste Tomažem Šegulo tudi delavnico, na kateri sta predstavila razvoj veščin in spretnosti pri mladih smučarskih tekmovalcih. Posebnost slovenske demonstratorske vrste je namreč sistematično delo z mladimi tekmovalci, pa tudi z izkušenimi, celo s Tino Maze, o čemer je govor v filmu The Edge!, ki so ga prav tako predstavili v Ushuaii.

Osrednje predavanje slovenske delegacije je izpeljal dr. Rado Pišot. Predstavil je izsledke raziskave o potrebnih metodoloških prijemih za učenje mladih smučarjev, ki dopolnjujejo tehnično znanje in predstavitve smučanja smučarskih učiteljev. Pri raziskavi so sodelovali še Tomaž Šegula, dr. Blaž Lešnik in dr. Milan Žvan, predstojnik katedre za alpsko smučanje na Fakulteti za šport. Pišota je doletela tudi prijetna obveza, da je v imenu mednarodne zveze učiteljev smučanja, ki delujejo na šolah in univerzah (IVSS), vodil delavnico, v okviru katere je deset učiteljev z vsega sveta 60 argentinskih otrok nekaj ur učilo smučarskih veščin. Ob omenjenih sta bili še dve posebni slovenski delavnici: Teo Ivančič in Miha Andoljšek sta pripravila bordersko, Urban Simčič pa telemark delavnico.

Slovenska delegacija je končala svoj delovni teden na jugu Argentine, pred vrnitvijo domov pa jih čaka še nekaj dni v vročem Rio de Janeiru, ki bo prihodnje poletje svetovna športna prestolnica, saj bodo tam priredili olimpijske igre. SAŠO DRAVINEC

---