Smo pripravljeni na ogrevanje?

Pogosto se pozablja, kako pomembna je priprava ogrevalnih sistemov na sezono in njihovo pravilno vzdrževanje med njo. Tako kot ostale naprave in aparati, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, potrebuje tudi ogrevalna tehnika redno vzdrževanje in servisiranje, ki zagotavljata varno in optimalno delovanje ter dolgo življenjsko dobo.

Zato moramo pri izbiranju dobaviteljev in izvajalcev posebej paziti na zagotavljanje servisa in občasne kontrole delovanja posameznih naprav, enostavnost čiščenja in vzdrževanja, zagotavljanje nadomestnih delov in delov, ki jih je potrebno zamenjevati itd.

Kotli na trda goriva

Kotle za centralno ogrevanje je potrebno pregledati večkrat med ogrevalno sezono, posebej pa ob koncu. Če pustimo kotel neočiščen do naslednje uporabe, lahko zaradi vlage in sajastih oblog prihaja do korozije v kuriščih in dimnih poteh in s tem do hitrejšega propadanja kotla.

S kotli na trdna goriva je največ dela in vzdrževanja. Zaradi neprimerne uporabe goriv in predimenzioniranih kotlov je zgorevanje v njih največkrat nepopolno. Stranski produkti, ki nastajajo pri nepopolnem izgorevanju, se v obliki katranskih oblog in saj nanašajo na stene kurišča ter tako zmanjšujejo toplotno prehodnost na ogrevalni medij - vodo. Vsak milimeter oblog pomeni 6 odstotkov izgub, če so te obloge debele 2-3 mm, predstavlja to že več kot 15 odstotkov izgub. Najbolj trdovratne obloge bomo odstranili mehansko z različnimi strgali in žičnimi krtačami. Manj zamazane kotle lahko očistimo tudi s kemičnimi sredstvi. V trgovinah s barvami in laki dobite kemična sredstva, predvsem v obliki tekočin, ki jih razpršimo po kurišču, nato po zakurimo v kotlu.

Kljub temu, da lahko večino dela opravimo sami, naj dimnikar ob svojem obisku, ki je obvezen po Zakonu o dimnikarski službi, opravi še:

> kontrolo tesnosti vrat,

> nastavitev regulatorja vleka,

> nastavitev dimne lopute,

> pregled varnostnih naprav.

Če so obloge vzrok predvsem za slabši izkoristek kotla, pa je kondenzacija, do katere prihaja pri nepravilnem kurjenju, velika nevarnost za poškodbe kotla. Nastali kondenzat na stenah kurišča ob primesi škodljivih dimnih plinov postaja agresiven in povzroča korozijo sten kurišča, ki je pri kotlih na trdna goriva zaradi številnih hladnih zagonov še izrazitejša kot pri kurjenju s tekočimi ali plinastimi gorivi. Predimenzioniran kotel ne bo obratoval samo s slabšim izkoristkom, ampak se bo močno povečala tudi nevarnost korozije.

Kotli na tekoča goriva

Zgorevanje tekočih goriv je popolnejše, zato kotlov na tekoča goriva ni potrebno čistiti tako pogosto. Največkrat zadostuje, da kotel dvakrat očistimo med ogrevalno sezono, ko odstranimo saje s sten kurišča na enak način kot pri kotlih na trdna goriva. Kako hitro se nalagajo saje na stene kurišča, je odvisno od nastavitve delovanja gorilnika in pravilno izbrane velikosti kotla.

Pri specialnih oljnih kotlih je potrebno veliko pozornosti nameniti vzdrževanju gorilnikov. Če smo čiščenje kurišča opravili sami ali ob pomoči dimnikarja, moramo nastavitev gorilnika obvezno prepustiti usposobljenemu serviserju.

Pri pregledu oljne instalacije mora serviser opraviti naslednja dela:

> kontrolo in čiščenje dovodov in filtra za gorivo,

> kontrolo in čiščenje filtra na oljni črpalki v gorilniku,

> čiščenje filtra na razpršilni šobi,

> čiščenje dovodnih kanalov za zrak,

> čiščenje ventilatorja,

> čiščenje fotouporov in izgorevalne glave gorilnika,

> pregled in po potrebi zamenjava vseh ostalih elementov (elektrod, izolatorja, pregibnih cevi ipd.).

Po opravljenem pregledu gorilnika na olje mora serviser gorilnik tudi nastaviti ter kontrolirati njegovo delovanje na osnovi naslednjih meritev:

> meritev sajavosti,

> meritev vsebnosti CO2,

> meritev temperature dimnih plinov,

> kontrola izkoristka,

> ugotavljanje prisotnosti kurilnega olja v dimnih plinih.

Prihranek goriva lahko pri dobro nastavljenem gorilniku znaša tudi do 10 odstotkov. Po vsaki opravljeni meritvi mora serviser napraviti zapisnik (merilni protokol), ki ga shranite za primerjavo v prihodnji sezoni.

Kotli na plinasta goriva

Zgorevanje plina je čistejše, zato je potrebno kotel čistiti po potrebi, gorilnik pri specialnih plinskih kotlih pa nastavljati vsaj enkrat v ogrevalni sezoni. Serviser mora ob pregledu in nastavitvi gorilnika opraviti naslednje:

> kontrolo tesnosti plina do gorilnika,

> kontrolo tesnosti elektromagnetnih ventilov,

> kontrolo ventilatorja,

> čiščenje zunanjosti gorilnika,

> pregled filtrov,

> pregled zgorevalne glave in elektrod,

> kontrolo prenosnika toplote za pripravo tople vode.

Dimnik

Dimnik je namenjen odvodu dimnih plinov, zato ga je potrebno skupaj z ostalimi dimovodnimi napravami redno čistiti. Čiščenje dimnika in dimovodnih naprav prepustite dimnikarju, ki bo delo opravil strokovno. Za boljši izkoristek kotla in manjše toplotne izgube v času mirovanja kotla se priporoča vgradnja termične lopute v dimno cev med kotlom in dimnikom. Motorne lopute vgrajujemo pri tlačnih plinskih ali oljnih gorilnikih, pri pretočnih grelnikih in atmosferskih gorilnikih pa vgradimo bimetalno loputo.

Vzdrževanje cevnega omrežja in ogreval

Cevovode, ki so v neogrevanih prostorih in kotlovnici, moramo dobro toplotno izolirati. Toplotne izgube neizoliranih cevi lahko znašajo do 10 odstotkov. Večino dela lahko opravimo sami, saj lahko kupimo toplotnoizolacijske žlebake, debeline 2-4 cm, s katerimi oblečemo cevovode. Izolacijski material je na zunanji strani zaščiten z aluminijasto folijo in s samolepljivim trakom za spajanje. Cevovodov v ogrevanih prostorih običajno ne izoliramo, pač pa jih kontroliramo na spojih, da ne puščajo, in jih po potrebi prepleskamo z zaščitno barvo.

Pred pričetkom ogrevalne sezone poskusno poženemo obtočno črpalko ogrevalnega sistema, da preverimo, ali črpalka deluje. Odvijemo vijak na ohišju črpalke in z izvijačem preverimo, ali se vrti ali ne. Pri odvijanju vijaka priteče nekaj kapljic vode. Če črpalka ne deluje, poskusite nastaviti izvijač na osovino črpalke in z dlanjo večkrat udarite po ročaju. Če se tudi sedaj črpalka ne zavrti, pokličite inštalaterja, ki bo preveril, kaj je s črpalko narobe.

Ker lahko ob daljšem mirovanju zablokira tudi mešalni ventil, ga moramo prestaviti na ročno upravljanje in ga nato počasi ročno obrniti in ene v drugo skrajno lego, ne da bi pri tem začutili kakšno oviro. Ravno tako moramo preveriti delovanje zapornih ventilov in jih občasno prestaviti iz trenutnega položaja v nasprotni položaj in nazaj.

Varnostne naprave

Preverimo stanje varnostnih naprav, kot so varnostni ventil, raztezna varnostna posoda in odzračevalni ventili ter lončki. Delovanje varnostnega ventila pri zaprtih sistemih varovanja preverimo tako, da zavrtimo pokrov na ventilu, ki je običajno rdeče barve. Zavrtimo ga za cel obrat; pri tem mora iz odprtine priteči voda. Pokrov preskoči in ventil se sam zapre. Če voda iz ventila ne priteče ali pa se ta na vrne v prvotni položaj, moramo poiskati pomoč inštalaterja. Pri preizkusu pazimo, kam je obrnjena odprtina ventila, da ne bomo mokri. Najbolje je, če na izstopno odprtino namestimo cev, ki bo vodo speljala vidno v odtok ter nas obvarovala poškodb, če bo prišlo do odprtja ventila, ko bo kotel deloval.

Posredovanje energetskih nasvetov v Primorskih novicah sofinancira Elektro Gorenjska Prodaja.

Raztezna posoda prevzema raztezke ogrevalne vode zaradi povišane temperature in tlaka v sistemu. Za manjše sisteme je razširjena uporaba zaprte raztezne posode, ki je povezana s povratkom ogrevalne vode. Raztezna posoda je tovarniško napolnjena s plinom pod pritiskom, ki je vedno označen na vidnem mestu. Sčasoma se elastična membrana v posodi stara in začne prepuščati vodo iz sistema. Če v času mirovanja in med obratovanjem kotla tlak v sistemu izrazito niha, je to znak, da je raztezna posoda v okvari. Z rahlim pritiskom na ventil na plinskem delu posode lahko preverimo, ali je membrana popustila. Če iz ventila priteče voda, je to znak, da je membrano potrebno zamenjati. V primeru, da je pritisk v raztezni posodi nižji od statičnega tlaka v sistemu, lahko tlak v posodi povečamo tako, da jo napolnimo z zračno tlačilko.

Ogrevala v prostorih morajo biti pravilno nameščena. Odstranimo pohištvo, ki zaslanja ogrevala, skrajšajmo zavese. Toplotno oddajo lahko s tem povečamo za več kot 20 odstotkov.

Več informacij o varčni porabi energije dobite na spletnem naslovu www.ensvet.si. Z brezplačnimi nasveti vam bodo postregli strokovnjaki v Energetskih svetovalnih pisarnah Ensvet v Izoli, Piranu, Postojni, Novi Gorici, Ilirski Bistrici in Tolminu. Vprašanja o varčni porabi energije pa strokovnjakom lahko zastavite tudi po elektronski pošti energija@primorske.si. Z veseljem vam bodo odgovorili.

Pri ogrevanju z radiatorji se toplota oddaja predvsem s konvekcijo. Prah na ogrevalih zmanjšuje toplotno prehodnost iz ogrevne vode preko stene ogrevala na notranji zrak. Če so ogrevala sredi ogrevalne sezone delno hladna, predvsem v najvišjem delu, in je v njih slišati pretakanje vode, je to znak, da je v ogrevalih zrak. Takšen sistem moramo takoj odzračiti na ventilih, ki so nameščeni na posameznih ogrevalih.

Redno moramo preveriti tudi tesnost radiatorskih ventilov in jih v primeru, da puščajo, zamenjati z novimi. Z vgradnjo termostatskih ventilov lahko prilagajamo temperaturo v posameznem prostoru, izkoriščamo toplotne dobitke v prostoru in tako prihranimo do 30 odstotkov energije.

DAK

---