Slovo od poletnih vrtnin

Primorski vrtiček na Purissimi te dni kljub temu, da smo že zakorakali v oktober, kaže še prav poletno podobo. Bučke, melancane, paprike, feferoni in še kakšna poletna zelenjava še prav pridno rastejo. A že kmalu bo slika povsem drugačna. “Čas je, da poberemo vse z vrta, razen seveda zimske zelenjave, in zemljo pripravimo za počitek,” pravi skrbnica Primorskega vrtička Patricija Pirnat.

“Zelenjadnice, ki še 'delajo', lahko nekaj časa še pustimo, tudi zimske radiče in solate lahko še enkrat okopljemo in kasneje pred zimo zaščitimo s koprenami, sicer pa je dobro, da z vrtov v prihodnjih dneh čim več poberemo. Tudi zato, da se nam vrt ne osemeni s plevelom,” pojasnjuje Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v Kmetijski zadrugi (KZ) Agraria. Plevel lahko odvržemo na kompostnik, a brez semenskega dela; tega raje zavržemo ali sežgemo. “Na tistem delu vrta, kjer ne bomo sadili nič, lahko že potrosimo organska gnojila in zemljo prekopljemo ter pustimo, da čez zimo počiva,” svetuje.

Radiča ni nikoli dovolj

Sprehodimo se po Primorskem vrtičku. Rukola, ki so jo posejali v začetku septembra pred drugim dnevom odprtih vrat - ta je na Purissimo privabil več kot 500 ljubiteljev vrtičkarstva z raznih koncev Primorske -, lepo raste. “Nekoliko je sicer 'popikana', saj je bilo precej toplo, vendar jo bomo kmalu poželi, in ko bo odgnala drugič, bo že v redu,” pojasni naša “vodička”.

Ob rukoli pridno poganjata poletna endivija in tržaški solatnik. “Nekaj radiča nam je sicer že ušlo v cvet, a nič zato. Ga bomo porezali in pred zimo pokrili s koprenami, tako da ga bomo lahko želi tudi pozimi. Brez zaščite pač ne gre. Namesto koprene lahko naredimo tudi nekakšne mini tunelčke, s katerimi zaščitimo radič in solato. Za ogrodje lahko uporabimo plastične loke, pri nas v Istri pa uporabljajo tudi beke, upogljive šibe, čez katere nato namestijo folijo, ki jo okrog in okrog zadelajo z zemljo.”

Zelje, ohrovt, cvetača in brokoli so si že dodobra opomogli od poletnih napadov bolhačev in stenic in se ponosno bohotijo na vrtu. “Glede na to, da so bile še nedolgo nazaj temperature kar visoke, se zna zgoditi, da nam bo brokoli ušel v cvet. Brokoli je namreč zelo občutljiv na temperaturna nihanja. Zato moramo biti previdni, ko začne odganjati cvetove. Naj nas ne premami želja po čim večjih brokolijih. Raje jih poberimo manjše,” svetuje.

Trenutne vremenske razmere ustrezajo tudi melancanam oziroma jajčevcem. Ob njih cveti fižol. “Upam, da ga bomo pred slano vsaj enkrat pobrali,” se nadeja Pirnatova. Ob pogledu na sosednjo gredo bi se ljubiteljem zimskega radiča, ki komaj čakajo na polno skledo te dobrote, obogatene s kuhanim krompirjem in zabeljene z ocvirki, kar pocedile sline. “Nekateri sprašujejo, če ga lahko še režejo. Lahko, vendar ne prepozno, in predvsem naj pazijo, da ga ne porežejo do tal. Sploh na izpostavljenih legah. Srčke je treba pustiti nepoškodovane, saj se sicer radič ne bo utegnil razrasti, da bo lahko zavil liste in iz tega naredil glavice.”

S porom raje počakajmo

Za razliko od pora, ki ostaja na vrtu, bodo paprika in feferoni kmalu morali vzeti slovo. “Kar je še plodov, jih uporabimo še za zadnje peperonate ali pa jih vložimo,” svetuje Patricija Pirnat, ki namerava tja, kjer trenutno še raste paprika, kmalu posejati špinačo. Ta bo delala družbo blitvi, ki jo lahko sproti žanjemo. “Čas je tudi, da z vrta poberemo še zadnje bučke in da izkopljemo rdečo peso ter seveda korenje. Zanimivo, da ima rumeno korenje kljub težkim tlom zelo ravne korene. Očitno je bolj 'agresivno' kot rdeče ali oranžno,” ugotavlja. Por bo treba zaščititi pred porovo muho in zavrtalko. “Lahko ga zasujemo z zemljo, naredimo grebenčke in ga tako zaščitimo. Zgodnje sorte so sicer že precej debele in če imamo na vrtu dovolj pora, ga lahko že začnemo pobirati. Sicer pa raje počakajmo, saj je to zimska zelenjava in bo zdržal vse do marca.”

Pred zmrzaljo je z vrta dobro pobrati tudi koromač, peteršilj in zeleno. “Pogosto pozabljamo, da lahko gomolje uporabimo za kakšne juhe, kuhani pa so odlični tudi v solati.” No, zeleno in peteršilj lahko seveda pred mrazom tudi zaščitimo s kopreno, medtem ko je koromač veliko bolj občutljiv in mraza ne prenese. Povsem drugače je s cikorijo, ki sliši tudi na ime katalonski radič.

Ajda za zeleno gnojenje

Na drugi strani vrta cveti ajda. “Na izpraznjeno gredico smo jo posejali zato, da zemlja ni gola, saj je to najslabše; razvijejo se pleveli, zemlja začne zaradi sonca in dežja pokati,” pojasnjuje Patricija Pirnat. Ajda čudovito očisti zemljo plevelov, z razvejanim koreninskim sistemom pa poskrbi tudi za ustrezno strukturo tal. Hkrati pa je sajenje ajde priročno za zeleno gnojenje. “Ajda hitro kali in raste. Preden dozori seme, jo je treba porezati, in ko oveni, jo plitvo zadelamo v tla, sicer pa jo damo na kompost.”

Ob ajdi rastejo žametovke, ki se bodo najverjetneje vsejale kar same. “Lahko pa tudi naberemo semena in jih shranimo za prihodnje leto.” Žametovke, ognjič in kapucinke veljajo za prave varuhe vrta. Vrtni ognjič in kapucinka smrdita polžem in jih tako odganjata. Korenine žametovke izločajo v vodi topljivo snov, ki je strupena za zajedavske vrste gob v zemlji in ogorčice, ki napadejo korenine paradižnika, krompirja in vrtnic. Žametovka odganja tudi uši in koloradskega hrošča.

Ne hitimo s sajenjem čebule in česna

“Kmalu bo čas za sajenje čebulnic, od šalotke do čebule in česna,” napoveduje naša sogovornica. “Nekatere zgodnje sorte čebule se že sadijo, vendar moramo biti previdni, saj je čebula dvoletnica in čim pride do prevelikih temperaturnih nihanj, nam lahko uide v cvet. Zato nikar ne hitimo s čebulo, pa tudi s česnom ne,” opozarja. No, jesenskega lahko že sadimo, zimskega pa nikakor ne, saj je še pretoplo.

Pripravimo koprene

Vrt je torej treba v prihodnjih dneh počistiti, pognojiti in prekopati ter pustiti zemljo, da bo počivala. “Vrtičkarji dobro vedo, da je treba v prihodnjih tednih budno spremljati tudi vremensko napoved in imeti doma pripravljeno kopreno, s katero bodo pokrili zelenjavo,” zaključuje Patricija Pirnat.

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredujejo nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu. Za morebitna vrtičkarska vprašanja nam pišite po elektronski pošti sobota@primorske.si oziroma na naslov Primorske novice, Ulica OF 12, 6000 Koper, s pripisom “Primorski vrtiček”.

PETRA VIDRIH

---