Slovo duty freejev
Okroglo leto 2000 se je iztekalo in prav pred prazniki, v času največje nakupovalne mrzlice, so dvignili svoj glas lastniki brezcarinskih prodajaln na meji z Italijo in Avstrijo: slovenska vlada jim je pod pritiskom Bruslja dala le tri mesece časa, da se prelevijo v običajne trgovine ...
Naslovna tema Primorskih novic so bile 27. decembra 2000 brezcarinske prodajalne.
Razloga za nezadovoljstvo lastnikov slovenskih brezcarinskih prodajaln, duty-freejev, je bilo seveda dovolj - toliko, kot je bilo cekinov na njihovih računih. In teh je bilo veliko ... Če so bile štacune na mejnih prehodih nekdaj znane po tem, da si v njih dobil kozmetiko, tobak in celo tehnično robo precej ceneje kot v običajnih trgovinah (le mimo carinikov jo je bilo treba prinesti), so sčasoma postale kokoši, ki so nesle zlata jajca, zaposleni pa so imeli temu primerno visoke plače. To je šlo seveda v nos sosedom, Italijanom in Avstrijcem, saj ni bilo, recimo, Tržačana ali Goričana, ki ne bi vsaj enkrat na teden zavil na bencinsko črpalko v “Jugo” in se med mejnima prehodoma založil (vsaj) še s cigaretami ... Njihovi “tabacchi” pa so seveda propadali ... Cene v brezcarinskih prodajalnah so bile sicer skoraj enake tistim v slovenskih kioskih, a podrobnost se je skrivala drugje: običajne trgovine v notranjosti so, recimo, od maloprodajne cene škatlice marlbora (3,33 nemške marke) v proračun prispevale 2,19 marke, “djutiči” pa le 0,81. Seveda je bila zato tudi marža povsem različna: brezcarinske trgovine so pri škatlici cigaret zaslužile skoraj eno marko, v običajnem kiosku pa le 0,24 marke. Zato ni presenečal vik in krik, češ da smo klecnili pred zahtevami Bruslja za ukinitev duty freejev. A vlada se ni dala (in prav je imela), naslednje leto so postali navadne trgovine ...
Sicer pa smo v tistih dneh leta 2000 praznovali 10. obletnico plebiscita za samostojno Slovenijo, slavnostno sejo pa so poslanci opravili v povsem prenovljeni parlamentarni dvorani. Predsednik državnega zbora je bil takrat Borut Pahor, ki je tako začel svoj pohod na vse tri najvišje državniške funkcije, predsednik vlade pa zdaj že pokojni Janez Drnovšek.
Tedanji papež Janez Pavel II. je v božiči poslanici znova voščil tudi v slovenskem jeziku, obenem pa je v blagoslovu “urbi et orbi” odločno obsodil splav in evtanazijo.