Še naprej sončno in vroče

Vročina je spet pritisnila. Prvi del tedna je bil po pričakovanjih res sprejemljivejši, toda tudi v minulih dneh vseeno ni bilo tiste vročinske katastrofe, o kateri so zlasti pri naših sosedih nekateri pisali in govorili.

Treba pa je povedati, da mnogim italijanskim medijem ne gre prisluhniti kar tako, z levim ušesom, kajti navadno gre za napovedi, ki zaobjemajo celotno državo, italijanski polotok pa je velik. Naši kraji so navadno v takih primerih, ko se govori o vročinskih valovih, v primerjavi z večjim delom italijanskega polotoka v nekem privilegiranem položaju, ker so od subtropskega zraka tisti najbolj oddaljeni. Naše območje pa je glede tega tudi razmeroma srečno, saj je teritorij dovolj razgiban in raznolik, sega od morja do Alp na razmeroma majhnih razdaljah. Zato so učinki vročinskih valov pri nas navadno manjši kot marsikje po škornju, kjer sta vlažnost in stagnacija zraka navadno občutno večja in temperature višje.

Kakorkoli že, tudi pri nas je vroče. ARSO opozarja na dolgotrajnejši vročinski val. Kljub vsemu pa je bila doslej vročina še kolikor toliko “zdrava”, če jo lahko sploh tako imenujemo. Sicer bolj v minulih dneh, toda tudi včerajšnja še zdaleč ni bila niti podobna tisti v prvem delu preteklega tedna, ki je bila doslej najbolj obremenilna.

Toplotni indeks - slednji ponazarja temperaturo, ki jo človeško telo v resnici občuti - se je v preteklem tednu marsikje dotaknil 40 stopinj Celzija. V zadnjih dneh pa le ponekod s težavo presegal 35 stopinj. Toplotna obremenitev je bila torej marsikje pri nas, pa tudi ponekod drugod po državi, vsaj za nekaj stopinj Celzija manjša kot v minulem tednu. Razmere so bile ugodnejše predvsem zaradi še razmeroma nizke vlage in povečini, z nekaterimi krajevnimi izjemami, zaradi manjše stagnacije ozračja.

Višji sloji tudi za 4 stopinje Celzija toplejši

Če primerjamo vremensko sliko v začetku preteklega tedna in sedanjo, lahko ugotovimo, da se je pred desetimi dnevi zadrževal nad nami v višinah toplejši zrak od sedanjega. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je, denimo, tedaj namerila ničto izotermo na višini 4760 metrov, najvišjo temperaturo na višini 1500 metrov v prostem ozračju +20,6 stopinje Celzija, na višini 3000 metrov +10,4 stopinje Celzija in na višini 5500 metrov -6,1 stopinje Celzija.

Za primerjavo je včeraj opolnoči radiosonda namerila ničlo na višini 4414 metrov, na višini 1500 metrov v prostem ozračju +18,4 stopinje Celzija, na višini 3000 metrov +7,8 stopinje Celzija in na višini 5500 metrov -10,1 stopinje Celzija. Torej 2,2 stopinje Celzija manj, 2,6 stopinje Celzija manj oz. 4 stopinje Celzija manj kot pred desetimi dnevi. Razlika se je večala z višino.

To je bil tudi razlog, da je bila slika kljub vsemu nekoliko prijaznejša. Vroč višinski pokrov, ki občutno povečuje stanovitnost in posledično stagnacijo ozračja ter kopičenje vlage v prizemnih slojih, je bil v preteklem tednu precej izrazitejši kot v minulih dneh, zaradi česar je bila tudi toplotna obremenitev večja.

Možne krajevne plohe in nevihte

Vročina se bo v prihodnjih dneh nadaljevala, predvidoma večji del prihodnjega tedna. Subtropski anticiklon nam bo zagotavljal povečini sončno in poletno vreme. Krajevna popoldanska nestanovitnost pa bo omejena. V nedeljo in ponedeljek se bo preko srednjeevropskih držav pomikala proti vzhodu oslabljena vremenska fronta. Proti Alpam bo pronical nekoliko manj vroč zrak, ki bo zlasti v severnih goratih predelih deloma destabiliziral ozračje. Možne bodo krajevne plohe in nevithe. V ponedeljek bo proti nam prehodno pritekal komajda manj vroč in bolj suh zrak, toplotna obremenitev bo povečini za kakšno stopinjo Celzija manjša kot v soboto in nedeljo.

Od torka bo večji del tedna prevladovalo sončno in vroče vreme z le morebitno občasno krajevno popoldansko nestanovitnostjo, temperature bodo povečini še za kakšno stopinjo Celzija višje, postopno pa se bo povečala tudi vlaga in z njo toplotna obremenitev.

Do spremembe bi lahko prišlo proti koncu tedna, ko naj bi severnoatlantska višinska dolina uspela izpodriniti subtropski zrak proti južnejšim vzporednikom. Toda o tem je zaenkrat še prerano pisati. BRA

---