Sanacija ravnih streh

Ker so ravne strehe zelo izpostavljene atmosferskim vplivom in mehanskim obremenitvam, jih moramo načrtovati in narediti tehnično strokovno in povsem neoporečno.

Pri nas še vedno prevladujejo poševne strehe. Prav gotovo ima poševna streha določene prednosti, kot je usklajenost z mestnim in krajinskim okoljem, ter možnost izdelave prijetnih podstrešnih bivalnih prostorov. Vendar imajo tudi ravne strehe v primerjavi s položnimi in strmimi strehami nekaj prednosti. Ena izmed njih je tudi, da jih lahko izkoristimo za terase, parkirišča in v druge namene. Predvsem pa “zeleno” streho, ki se v svetu vse bolj uveljavlja in se dobro zliva z okoljem, težje izdelamo na poševnih strehah.

Ker so ravne strehe, posebej “obrnjena streha”, zanimive tako za novogradnje kot tudi za sanacijo, je v tem prispevku prikazana enostavna zasnova ravne strehe z ustrezno toplotno zaščito. Nakazan je tudi način, kako je mogoče z minimalnim sanacijskim posegom izboljšati slabo toplotno izolirano streho.

Osnovne izvedbe ravnih streh

Sodobne ravne strehe morajo poleg zahtevane nosilnosti imeti predvsem dobro toplotno izolativnost za zimsko in poletno obdobje, zaščito pred meteorno vodo in kondenzacijo, morajo pa biti tudi požarno varne in zvočno izolativne pred zunanjim hrupom.

V ravnih neprezračevanih strehah najpogosteje uporabljamo sintetične penjene materiale, kot je ekspandirani samougasljivi polistiren (stiropor), v obrnjenih strehah pa se uporablja predvsem ekstrudirani polistiren. Plošče iz ekstrudiranega polistirena se izdelujejo po posebnem postopku iz ekstrudirane polistirenske pene z zaprto, homogeno celično strukturo. V prezračevanih strehah pogosto uporabljamo proizvode iz kamene in steklene volne.

Vse toplotno izolacijske materiale moramo v konstrukciji zaščititi pred navlaževanjem. Izjema je ekstrudirani polisteren, ki ne vpija vode. S parnimi zaporami in parnimi ovirami preprečujemo navlaževanje toplotno izolacijskih in drugih materialov z difuzijsko vlago.

Ravno streho in strop proti podstrešju izvedemo tako, da dosežemo čim nižje vrednosti za toplotno prehodnost, ker s tem v prostorih pod temi konstrukcijami ustvarimo boljše bivalne pogoje tudi v poletnem obdobju. Pri ravnih strehah je treba posebno skrb posvetiti reševanju oziroma preprečevanju toplotnih mostov, posebej pri zasnovi strešnega venca. Pomembno je tudi, kako izvedemo detajle, kot so strešni izliv, svetlobna kupola in stenski priključek.

Za hidroizolacijo uporabljamo najrazličnejše materiale, kot so: bitumenske trakove za večslojne hidroizolacije (dva ali trije bitumenski varilni trakovi debeline 4 ali 5 mm), razne sintetične folije, ki so praviloma enoslojne, in druge enoslojne hidroizolacije.

Kakovostne bitumenske varilne trakove, ki so obstojnejši na nizke temperature, sestavljajo plastificirani in elastificirani bitumni ter nosilci iz steklene tkanine ali poliesterski filci. Minimalni naklon hidroizolacije ravne strehe je dva odstotka, pri čemer uporabimo kakovostno dvoslojno bitumensko hidroizolacijo. Če je naklon manjši, uporabimo troslojno hidroizolacijo. Zaščito hidroizolacije pri neizkoriščenih in izkoriščenih strešnih površinah izvedemo z različnimi plastmi (nasutje prodca v debelini pet centimetrov, betonske plošče položene v pesek, talne obloge lepljene na estrih, zemlja).

Več informacij o varčni porabi energije dobite na spletnem naslovu www.ensvet.si. Z brezplačnimi nasveti vam bodo postregli strokovnjaki v Energetskih svetovalnih pisarnah Ensvet v Izoli, Piranu, Postojni, Novi Gorici, Ilirski Bistrici in Tolminu. Vprašanja o varčni porabi energije pa strokovnjakom lahko zastavite tudi po elektronski pošti energija@primorske.si. Z veseljem vam bodo odgovorili. Posredovanje energetskih nasvetov v Primorskih novicah sofinancira Elektro Gorenjska Prodaja.

Terasa je zahtevnejša

Načrtovanje ravne strehe oziroma terase nad ogrevanimi prostori je zahtevnejše v primerjavi z nepohodno streho, zato moramo biti pri tem zelo pozorni. Višina slojev nad stropno ploščo znaša več kot 15 centimetrov, to pa je več, kot znaša višina slojev tal v prostorih, iz katerih je dostop na teraso. V tem primeru je potrebno stropno ploščo terase znižati pod višino notranje stropne plošče ali pa rešiti del strehe ob vratih na drug način.

Pri klasični ravni strehi, pri kateri je hidroizolacija običajno vgrajena nad toplotno izolacijo, nima pa posebno dobre zaščite, je ta podvržena vplivom, ki lahko poškodujejo celotno streho. Velika temperaturna nihanja, ultravijolično sevanje in mehanske poškodbe običajno povzročijo predčasno staranje hidroizolacije. Če postane hidroizolacija vodoprepustna, meteorna voda navlaži toplotno izolacijo, nosilno konstrukcijo in prostore pod njo. Navedenim obremenitvam hidroizolacije se izognemo pri “obrnjeni” strehi. Posebna zasnova strehe t.i. “obrnjene strehe” se razlikuje od klasične ravne strehe v tem, da leži na njej toplotna izolacija iz ekstrudiranega polistirena nad hidroizolacijo. V tem primeru ima hidroizolacija skozi celotno letno obdobje zelo izenačeno temperaturo, kar povečuje njeno trajnost. Značilno za ta tip strehe je, da nima parne zapore. Plošče iz ekstrudiranega polistirena, ki praktično ne vpijajo vode, polagamo na hidroizolacijo. Pred ultravijoličnimi žarki in možnostjo dviga zaradi vetra in vode jih moramo prekriti s filtrskim slojem (vlaknino) in slojem prodca v višini najmanj pet centimetrov ali z betonskimi ploščami, položenimi na sloj peska. Možne so seveda tudi druge zaščite, ki jih nakazujejo proizvajalci plošč.

DAK

(nadaljevanje prihodnjič)

---