Šampanjca še nista odprla

Domača in svetovna javnost se že nekaj časa navdušuje nad dogajanjem v akvariju Postojnske jame, kjer je človeška ribica odložila jajčeca, iz katerih so se štiri mesece pozneje - prvič doslej v ujetništvu - začele izlegati ličinke “zmajevih mladičev”.

Nad celotnim procesom že ves čas ob podpori vodstva družbe tako rekoč noč in dan skrbno bdita Sašo Weldt (na fotografiji desno) in Primož Gnezda, mlada biologa, zaposlena v Postojnski jami. Doživeti jima je bilo dano “zgodovinski” trenutek, ki jima ga lahko zavida marsikateri kolega. A kot skromno pravita, imata za dosedanji nadpovprečno uspešen razvoj človeških ribic sama le delček zaslug, saj sta črpala iz vseh dosedanjih znanstvenih dognanj in predhodnih temeljev. A vendarle sta morala sprejemati tudi odločitve, ki jih “ne narekuje noben učbenik”.

Sašo Weldt in Primož Gnezda nista skrivala presenečenja, ko smo jima povedali, da sta si v zadnji akciji za izbor osebnosti meseca prislužila največ glasov bralcev Primorskih novic, poslušalcev Radia Koper in gledalcev Televizije Koper. A nista skrivala niti zadovoljstva in ponosa. Ne zato, ker je ob glavni medijski zvezdnici, človeški ribici, delček slave pripadel tudi njima, temveč predvsem zato, ker je javnost prepoznala pomen dogajanja v Postojnski jami in njihovega dela, zlasti pa zaradi sporočila, ki ga nosi.

Osebnost Primorske izbirajo bralci, poslušalci in gledalci Primorskih novic, Radia Koper in Televizije Koper ter komisija vseh treh medijev. Med tistimi, ki so glasovali za osebnost meseca junija, smo izžrebali tri dobitnike nagrad Primorskih novic. Prejmejo jih Majda Nanut iz Rodeža, Nik Gabrijelčič iz Kanala in Suzana Radin iz Topolovca.

Srečna sta, da sta del fenomena

“Kot biologa, ki sva prišla v Postojnsko jamo pred dvema letoma, imava srečo, da sva del tega fenomena, kot tudi promocije človeške ribice, čistih voda in ne nazadnje Slovenije,” pravi Primož Gnezda. Človeška ribica je namreč simbol Slovenije, našega kraškega podzemlja in tudi čistih voda. “Skozi tisočletja evolucije se je uspela prilagoditi na življenje v jamskem okolju. To je bilo večino časa revno s hranili, torej čisto. Prav je, da bi takšno tudi ostalo. Ampak to je odgovornost vseh nas,” opozarja.

Sašo Weldt pa izpostavlja, da sta s Primožem res najbolj opazna, a pri delu nista bila sama. “Šlo je za timsko delo in za veliko mero zdravega razuma. Če v šali rečemo, da sva midva s Primožem 'krušna očeta' malih ribic, je tu še 'krušna mama', izvršna direktorica marketinga Katja Dolenc Batagelj, ki je projekt vzela v svoje roke, povezovala znanstvena dognanja, usmerjala, naju poslala v Francijo v jamski laboratorij Moulis, da pridobiva koristne informacije, ki nam bodo pomagale sestaviti drobce v mozaiku.” Od prvega dne so verjeli, da jim lahko uspe, tudi ko je bil razvoj zarodkov zelo negotov. “In skupaj z dr. Lilijano Bizjak Mali z Biotehniške fakultete in dr. Stanleyem Sessionsom, s katerima smo strokovno sodelovali, nam je do sedaj k sreči šlo dobro. A do konca moramo še priti. Takrat pa upamo, da odpremo šampanjce.”

Kandidati za osebnost Primorske meseca junija so bili še Blaž Valentinčič, pobudnik akcije Gol na vsako zelenico, Emil Zonta, raziskovalec in povezovalec Istre, ter Nina Krivec Rudolf, gonilna sila oživljanja Kopra. Pogovoru z zmagovalcema Sašem Weldtom in Primožem Gnezdo lahko prisluhnete tudi na Radiu Koper danes ob 11. uri.

Skrbi jih onesnaženost reke Pivke

Trenutno imajo od skupno nekaj čez 60 odloženih jajčec že nadpovprečnih 19 ličink - po izkušnjah iz jamskih laboratorijev se statistično pri 120 jajčecih razvije en odrasel osebek - statistično do odraslosti od vseh jajčec, ki jih v celotnem življenju odloži samička, morda preživita dva osebka, a preden bodo lahko z gotovostjo rekli, da bodo male človeške ribice preživele, jih čaka še veliko negotovosti tako glede razvoja kot hranjenja. Trenutno pa jih najbolj skrbi, kako in kje zanje poiskati primerno čisto blato, ki jim ga bodo dodali za boljše pogoje razvoja. “Zadnja dogajanja z onesnaženostjo Pivke nas skrbijo in opominjajo na to, kako ranljiv je Kras. Brez naše skrbi narava težko obstane,” poudarja Weldt. Oba biologa sta zadovoljna, da so v Postojnski jami pridobili dragocene izkušnje, ki bodo mogoče v prihodnosti strokovnjakom pomagale vzpostaviti uspešno razmnoževalno kolonijo v raziskovalne namene. Posebej dragoceni pa so tudi posnetki dogajanja v akvariju z infrardečo kamero, na katerih je mogoče spremljati celoten proces od odlaganja jajčec, razvoj vsakega jajčeca posebej in nato izleganje ličink. Izleganje proteusa namreč doslej še ni bilo posneto.

Ne le da so imeli v Postojnski jami torej srečo z izbiro na razpis prijavljenih biologov; za pravilno se je izkazala tudi odločitev, da biologa sploh zaposlijo. Pred tem Postojnska jama namreč ni imela svojih “hišnih” biologov, temveč le zunanje sodelavce. A prvo izleganje jajčec v akvariju leta 2013, ki se ni srečno končalo, je bilo spodbuda, da še ene priložnosti, če jim jo bo dano doživeti, ne bodo zamudili. In s pomočjo Saše in Primoža je niso.

VERONIKA R. ŽENKO

---