Sajenje sadnega drevja

Na Slovenskem je sadno drevje nepogrešljivi del kulturne krajine. Pri načrtovanju sadovnjakov in tudi okrasnih rastlin pa moramo vedeti, da jih sadimo za deset, 20 ali pa 50 let in več. Zato moramo pri načrtovanju sajenja poznati veliko dejavnikov, ki so odločujoči pri uspevanju teh trajnih rastlin.

Najpomembnejši dejavniki so: tipi tal, vrsta oziroma sorta, lega in klima. Večina sadnih rastlin potrebuje sončno lego. Glede na te dejavnike tudi prilagajamo sadne vrste.

Čas sajenja

Vedno je dilema, kdaj je pravi čas sajenja sadnega drevja: jeseni ali spomladi? Za večino sadnih vrst je priporočljivo sajenje jeseni. To pa zato, ker bodo drevesa čez zimo dobro razvila koreninski sistem, se dobro ukoreninila in spomladi bodo z lahkoto začela rasti. Če pa jih sadimo spomladi, bodo drevesa v rasti nekoliko zamujala, saj se morajo najprej ukoreniniti in šele nato pričnejo rasti. Čez zimo je tudi bistveno več padavin; sadilna jama se bo tako “napojila” z vodo, zato je manj možnosti, da bodo novo sajene sadike takoj trpele sušo. Danes dobimo tudi sadno drevje v loncih, ki ga lahko sadimo skoraj čez vse leto. Teh sadik pa se ne priporoča saditi v času pripeke in tedaj, ko je zemlja zmrznjena. Manj občutljive sadne vrste so: jablana, hruška, jagodičevje, češnje, marelice in druge. Med bolj občutljive pa sodijo oljka, citrusi in aktinidija. Te lahko sadimo tudi jeseni, vendar le na najbolj zavetne sončne lege. V prid jesenskemu sajenju je tudi velika izbira, ki jo zdaj ponujajo sadne drevesnice.

Kje kupovati sadike?

Za nakup sadnih sadik se odločimo pri priznanem in uveljavljenem drevesničarju ali trgovcu, ki prodaja sadike uveljavljenega in poznanega pridelovalca. Nikoli ne kupujmo sadik neznanega izvora. Pri nakupu sadik pogledamo, ali so korenine čvrste in žive. Tudi nadzemni del sadike ne sme biti izsušen ali zgrbančen. Pri puljenih sadikah, to je sadikah z golo korenino, že ob samem nakupu v trgovini oziroma v drevesnici poskrbimo za zaščito korenin pred izsušitvijo. To storimo tako, da ovijemo korenine s folijo, papirjem ali vlažno krpo. Vzemimo si čas in obiščimo specializirane trgovine, kjer ne bomo kupili samo sadike, ampak bomo dobili tudi strokovne nasvete o vzgoji in sajenju.

Pri nakupu sadik z golim koreninskim sistemom bodimo pozorni predvsem na število korenin. Sadika mora imeti vsaj tri debelejše korenine, iz njih pa mora izraščati večje število manjših, lasastih koreninic, ki so za nadaljnjo rast najpomembnejše. Te sadike morajo obvezno biti brez listja. To pa ne velja za sadike v loncih, saj so bile vlončene bistveno prej.

Če se odločimo za sadike z golo korenino, je za domač vrt primerna zgolj in edino šiba. Iz nje si vzgojimo drevo po svojih željah: stranske veje na višini, kakor nam ustreza. Sadika, ki jo po svojih željah vzgojimo v nekaj letih, dobro razvije korenine, postane močna in pripravljena na obilno rodnost. Svetujem pa nakup “svežih” sadik sadnega drevja v loncih. Pri takšnih sadikah je uspeh zagotovljen! Te sadike so tudi starejše in lahko že v prvem letu okušamo slastne plodove!

Po nakupu je najprej treba poskrbeti, da se gole korenine ne bodo izsušile. Najbolje je, da korenine sadik čim prej vkopljemo v zemljo oziroma posadimo. Pred sajenjem njen podzemni del za 24 ur namočimo v vodo; še bolje je, če namočimo kar celo sadiko. Lahko pa tudi sadiko namočimo v zmes, sestavljeno iz tretjine bioaktiva, tretjine vode in tretjine zemlje. Zmes naj bo rahlo tekoča, da se bo prilepila na korenine. Sadike v loncih pa obilno zalijemo ali pa kar cel lonec za nekaj minut potopimo v vodo. Če pa bomo pustili sadike v loncu za nekaj časa, na primer pod balkonom, jih moramo na dva tedna tudi zaliti. Sadike v loncu lahko počakajo tudi nekaj mesecev.

Sajenje

Za sajenje potrebujemo: sadiko, lopato, sadjarske škarje, dvometrski količek, polovico samokolnice uležanega komposta ali bioaktiva, pest mineralnega gnojila z večjim deležem fosforja (P) in kalija (K), plastično vezivo in mrežo proti voluharju, če ga imamo na vrtu. Izkopljemo sadilno jamo, široko od 50 do 60 cm in globoko vsaj 50 cm. Če je le mogoče, ločimo zgornji in spodnji sloj zemlje. Sadilno jamo začnemo zasipati z zemljo v obratnem vrstnem redu, kot smo jo odkopavali. Ob zasipanju enakomerno dodajamo mineralno gnojilo, vseskozi zasuto zemljo rahlo tlačimo, saj sadno drevje v rahli zemlji ne raste dobro. 20 centimetrov pod končnim nivojem namestimo mrežo proti voluharju (če so težave) in v košaro postavimo sadiko, ki smo ji prej porezali vse predolge korenine približno na dolžino 20 cm. Korenine lepo razporedimo in jih zasujemo z drobno zemljo. To velja za gole korenine.

Za sadike v loncih pa pazimo, da se nam ne sesuje koreninska gruda. Priporočljivo pa je, da zunanji del grude z roko rahlo zrahljamo. Korenine v loncih so tako rekoč “zalončene” in jih je dobro zrahljati za kvalitetnejšo rast, sicer drevesce životari in zamuja z rastjo. Okoli košare natresemo kompost ali bioaktiv in vse skupaj zasujemo do vrha. Kupček zemlje, ki nastane, se bo sčasoma lepo sesedel do prvotnega nivoja.

Sadika mora biti posajena tako globoko, kot je rasla v drevesnici. Podlaga sadnega drevja mora gledati iz zemlje vsaj 15 do 20 cm. Kar pa ne velja za sadiko oljke. Oljko posadimo za 20 cm globlje, kot je v loncu. Nato zabijemo še količek na senčno stran in sadiko ne pretesno privežemo s plastičnim vezivom v obliki osmice. Sajenje je končano in do sredine marca nimamo s sadiko nobenega dela. Sadikam, ki so bile iz golega koreninskega sistema, šele po koncu nevarnosti pozebe, torej spomladi, prirežemo vrh na želeni višini. Ne pozabimo sadike zaščititi pred divjadjo!

Posajeno drevesce zalijemo z vedrom vode. Medtem ko v vlažni jeseni zalivanje ni odločilno, pa nanj nikakor ne smemo pozabiti, če sadimo spomladi, saj zaradi izsušitve propade veliko drevesc. Če želimo posaditi enako sadno vrsto na isto mesto, kjer je raslo prejšnje drevo, odstranimo od tri do štiri samokolnice stare, iztrošene zemlje in jo nadomestimo z novo, svežo zemljo z vrta. Sadno drevje lahko gojimo tudi v loncih, vendar je treba izbrati primeren lonec, primerno sadno vrsto in podlago.

Na pobude bralcev iz različnih krajev smo se odločili, da uvedemo rubriko Primorski vrtiček, v kateri bodo strokovnjaki KZ Agraria iz Kopra in študijske smeri sredozemsko kmetijstvo na Univerzi na Primorskem posredovali nasvete za vrtnarjenje na domačem vrtičku. Obenem pa bodo pod vodstvom Patricije Pirnat iz Agrarie obdelovali Primorski vrtiček, ki smo ga skupaj oblikovali na Purissimi pri Ankaranu.

Za morebitna vrtičkarska vprašanja nam pišite po elektronski pošti sobota@primorske.si oziroma na naslov Primorske novice, Ulaca OF 12, 6000 Koper, s pripisom “Primorski vrtiček”.

Pogoste napake

Dogaja se, da preveč gnojimo, da pride hlevski gnoj v stik s koreninami, da izberemo prekratek in predebel kol, da sadiko pretesno privežemo, jih premalo zalijemo in korenine pregrobo zahodimo. Poiščimo sadnemu drevescu prostor na našem vrtu. Naj ga krasi s svojimi bujnimi cvetovi in zavidajočimi jesenskimi barvami. Čebele obožujejo cvetje sadnih dreves, prav tako (ali še bolj) pa bomo veseli ptičev, ki bodo na drevesih iskali hrano, peli, se družili in gnezdili. O tem, da so sadeži z domačega drevesa najbolj sveži in okusni, pa najbrž ni treba izgubljati besed.

Nasvet je pripravila PATRICIJA PIRNAT

---