S čolnom od Tunizije do Turčije

Dober mesec dni bo trajala 2100 kilometrov dolga pot s čolnom od Tunizije do Turčije. Skupaj z avstralskim kolegom jo bo preveslal Marin Medak, prvi Slovenec, ki je s čolnom prečkal Atlantski ocean. “Na morju ni vedno lahko, vendar se le tam počutim zares živega,” pravi mladi piranski podjetnik.

Marin Medak je leta 2012 skupaj s tremi Angleži v 45 dneh in 15 urah preveslal od Kanarskih otokov do Barbadosa skupaj okroglih 4700 kilometrov. S tem je postal prvi Slovenec, ki je s čolnom preveslal Atlantski ocean, in tudi najmlajši vodja čezatlantskih odprav.

To pa ni bila njegova prva tovrstna avantura. Pred tem se je podal na pot s kajakom, najprej po Dalmaciji, potem do Grčije, skupaj z Angležem Simonom, s katerim se je udeležil tudi odprave prek Atlantika, pa sta se s kajakom podala okrog Južne Koreje.

Marin Medak je star 27 let. Doma je iz Pirana. Ljubezen do morja mu je privzgojil oče, ki je bil svoje čase pomorec, z družino pa so 20 let skupaj pluli po Jadranu. Marin je študiral elektrotehniko - manjka mu le še diploma - nato pa se je lotil svojega posla. Začel je izdelovati obeske za ključe v obliki kajaka, ki jih prodaja prek interneta in z njimi lepo zasluži. Lani je na Kickstarterju začel kampanjo zbiranja sredstev za poseben obesek za ključe s polnilcem za telefone, vendar ni uspel zbrati dovolj investitorjev, zato je projekt opustil. Prav to mu je omogočilo dovolj časa za nov morski izziv.

Po barko na Zelenortske otoke

“Z Avstralcem Huwom Kingstonom bova veslala iz Tunizije v Turčijo,” pove Medak o svojem novem podvigu. “Huw je sicer Valižan, vendar že nekaj časa živi v Avstraliji. Trenutno s kolesom, kajakom in peš potuje okrog Sredozemlja. S kajakom je iz Turčije priveslal do Milj, nato je prehodil Alpe, iz Monaka se je s kolesom odpravil do Gibraltarja, do Afrike je preveslal s kajakom, iz Maroka do Tunizije pa kolesari,” pojasni Medak, ki je podvig avstralskega avanturista spremljal prek interneta in ga, ko je prispel v Milje, povabil na večerjo.

Ugotovil je, da ima Huw problem, kako priti prek Libije in Sirije, kar je po kopnem zaradi političnih razmer trenutno skoraj nemogoče. Zato mu je Medak predlagal, da bi južno Sredozemlje preveslala skupaj. “Huw še nikoli ni veslal v takem čolnu, zato sem se odločil, da mu pomagam. Odletel sem na Zelenortske otoke, kjer je nekdo prodajal primerno barko. To sem nato s kontejnerjem poslal v Tunizijo, kjer jo bom prevzel konec tega meseca,” pripoveduje Medak.

Barka je prilagojena za plovbo po odprtemu morju. Tudi če se obrne, se sama spet postavi v pravi položaj. Ima tudi dve kabini. “Meter in pol je krajša od tiste, s katero sem preveslal Atlantik, sicer pa ima enak dizajn. Bo pa na tokratni odpravi težje, ker bova samo dva. Menjala se bova na dve uri, kar pomeni, da bo vselej veslal le eden. Zato se ne bova kaj dosti pogovarjala,” se nasmehne Medak in pojasni, da pomanjkanje spanca na začetku povzroča halucinacije, po približno desetih dneh pa se človek privadi na nenavaden ritem aktivnosti in počitka.

Sredozemlje bolj zahtevno od Atlantika

Barka je registrirana v Angliji, zato bo na veslača na poti čez južno Sredozemlje pazila angleška obalna straža. “Če bova poklicala na pomoč, bodo oni obvestili barke v bližini, da naju pridejo reševat,” pojasni Medak. Signal za SOS veslač sproži s pritiskom na gumb na napravi, imenovani EPIRB.

Celotna ekspedicija, vključno z nakupom čolna, bo stala približno 35.000 evrov, Medaku pa bo pri kritju stroškov pomagal pokrovitelj.

V Tunizijo se odpravlja 24. januarja. Pot bosta s Huwom, ki trenutno kolesari prek Alžirije, začela v Hammametu, prvi postanek pa bosta imela na Malti. Tam bosta prevzela tudi pakete s hrano, ki jo je iz Slovenije veliko laže poslati v državo članico Evropske unije kot v Afriko. Z Malte bosta veslala na Kreto, kjer se bosta ustavila za kak dan, naslednji postanek pa bo na Cipru. Pot bosta zaključila v Turčiji, natančneje v Alanyi.

Vremenske razmere v južnem Sredozemlju bodo težje kot na poti čez Atlantik, pričakuje Medak. “Na Atlantiku je pozimi vreme stabilno in veter ni premočan, v Sredozemlju pa veter lahko potegne tudi z močjo 100 kilometrov na uro. V takšnem vremenu pa ne moreš veslati. Zato je težko natančno predvideti, koliko časa bo trajala najina pot.”

Na barki bosta imela tudi satelitski telefon, s katerim bosta ves čas povezana s svetom. Lahko bosta pošiljala elektronsko pošto in objavljala novice na družbenih omrežjih.

Za naš časopis bo Medak na poti pisal dnevnik, ki ga bomo objavljali v Soboti od začetka do konca njegove poti.

ALJA TASI

---