Rž in fižol gladita gube bolj kot kakšna draga krema

Da krema prodira globoko v kožo, je laž; da je vse, kar je naravno, za kožo boljše kot sintetične snovi, prav tako. Res pa je, da so parabeni z dolgimi verigami škodljivi in da žajbelj pomaga pri aknasti koži, izvemo iz kar 900 strani obsežne knjige Sodobna kozmetika. Ta je plod dela desetih slovenskih in enega tujega avtorja, farmacevtov in strokovnjakov na področju kozmetologije in zdravilnih rastlin. Med njimi je devet doktorjev znanosti, peterica s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

 Nina Kočevar Glavač in  Damjan Janeš sta skupaj s še devetimi avtorji pripravila znanstveno podprto knjigo o 
sodobni kozmetiki, v kateri je  mnogo uporabnih informacij  za najširšo javnost. Foto: Marica Uršič Zupan
Nina Kočevar Glavač in Damjan Janeš sta skupaj s še devetimi avtorji pripravila znanstveno podprto knjigo o sodobni kozmetiki, v kateri je mnogo uporabnih informacij za najširšo javnost. Foto: Marica Uršič Zupan

“V kozmetiki se v valovih vedno pojavlja nekaj novega, modnega. V 90. letih je bil moden vitamin E, dobili smo kreme z izredno visokimi koncentracijami tega vitamina. Potem so ugotovili, da to ni v redu in so postale modne alfa hidroksi kisline za luščenje kože. Zdaj so hit rastlinski izvlečki, predvsem tisti, ki naj bi spodbujali nastajanje kolagena in zmanjšanje gub,” pravi sourednik pred dnevi izdane knjige Sodobna kozmetika dr. Damjan Janeš.

Modna je tudi naravna kozmetika. Letos je tako tudi pri nas hit arganovo olje. Toda je naravna kozmetika sploh možna? “Pri kozmetiki ni ključno to, da so sestavine iz narave, temveč bolj to, kako se na koži razgradijo na sestavine, ki jih koža pozna. Naravno namreč še ni zagotovilo, da je nekaj popolnoma varno. Poznamo kar veliko naravnih snovi, ki so hudi strupi, recimo strihnin,” odgovarja dr. Nina Kočevar Glavač, sourednica in soavtorica knjige.

Večina parabenov je res škodljivih

Kozmetiko iz naravnih sestavin je možno narediti za domačo rabo - od krem do pudra, šampona in zobne paste -, skoraj nemogoče pa za prodajo na trgovskih policah, kjer mora biti kupcem dolgo na voljo in uporabna tudi dlje časa po odprtju embalaže. Zato vsebuje konzervanse. In čeprav proizvajalci med seboj kar tekmujejo, kateri bo privabil kupce z manj škodljivim konzervansom, avtorja opozarjata, da je nemogoče trditi, da so današnji konzervansi manj škodljivi kot denimo parabeni, ki so trenutno na črni listi. “Industrija uvaja nove konzervanse, ker so stari na slabem glasu. Toda ni nujno, da bo novi boljši od starega, ker še nimamo dovolj podatkov o njegovi varnosti. Fenoksietanol, ki je trenutno zelo popularen kot nadomestek parabenov, ima bistveno manj podatkov, ker je prišel v široko uporabo šele pred kratkim. Se pa določeni uporabniki že pritožujejo, da jih izdelki z njim pečejo,” opozarja Janeš.

“Za parabene z daljšimi verigami (propil-, butil- in naprej) ima znanost neizpodbitne dokaze, da so škodljivi - večinoma so lahko hormonski motilci -, zato se jim večina proizvajalcev izogiba. Za parabene s krajšimi verigami, recimo metil- ali etilparaben, ki jih najdemo tudi v naravi - denimo v borovnicah - pa podatkov, da bi bili škodljivi, ni,” dodaja Kočevar Gavačeva.

Zavajajoče obljube

Druga težava kozmetike je, da navaja koristno delovanje, ki ga v resnici nima. In prav temu posveča knjiga veliko pozornosti. Mnogo proizvajalcev oglašuje, da izdelek vsebuje neko sestavino, ne povedo pa, koliko, ker sestavine do enega odstotka lahko navedejo v poljubnem vrstnem redu. Zato je te učinkovine v izdelkih pogosto daleč premalo, da bi učinkovala.

“Denimo ektoin - najnovejša snov, ki ohranja vlažnost kože, deluje protivnetno in ščiti pred poškodbami sončnih žarkov. Večina izdelkov ga vsebuje manj kot odstotek, klinično pa je dokazano, da ga mora biti vsaj dva odstotka, da deluje. Prebrati moramo ne samo, ali je v izdelku, ampak tudi, koliko ga je. Ali ceramid: v večini kozmetičnih izdelkov ga je en miligram na sto kilogramov - to seveda nima nobenega zaznavnega delovanja.”

Da bi ga bilo dovolj, bi izdelek stal več sto evrov. Nekatere kreme sicer res stanejo 300 ali celo 400 evrov, a žal tudi cena še ni jamstvo za delovanje: “Večinoma po sestavi pogosto niso niso nič boljše kot tiste, ki jih kupimo za nekaj evrov. Četudi vsebujejo izvlečke eksotičnih rastlin, ki da delujejo … Da, delujejo, če je njihova vsebnost dovolj velika. A večinoma ni,” pravi Janeš.

“Prodira globoko v kožo” je laž

Podobno zavajajoče je tudi oglaševanje o učinkih hialuronske kisline. Pri njej poleg zadostne vsebnosti proizvajalci pogosto zavajajo tudi s trditvami, da prodira globoko v kožo in s tem zmanjša gube. “Kar ni res. Hialuronska kislina je tako velika molekula, da ostaja na površini in deluje samo tako, da zadržuje vlago in na ta način zmanjša gube. Res obstaja tudi hialuronska kislina z manjšimi delci, ki gre v globlje plasti kože, a ne tako kot pri vbrizgavanju polnila pod kožo, ki edino res deluje proti gubam. Pa še to deluje samo, dokler se ne razgradi,” razloži Janeš.

Prodiranje snovi skozi kožo je omejeno, saj je koža v prvi vrsti ščit, ki nas varuje pred zunanjimi vplivi, opozarjata znanstvenika. “Trditve reklam, da koža vsrka vse, kar nanesemo nanjo, je zavajanje. Če bi bilo to res, nas ne bi bilo več,” pravi Kočevar Glavačeva. Vpliv kozmetičnih izdelkov na kožo je samo nekajodstoten, vse ostalo prihaja od znotraj. Zato lahko za videz največ naredimo z ustrezno prehrano, pitjem, gibanjem in življenjskim slogom.

Granatno jabolko, dobri antioksidant

Od zunaj lahko za kožo največ naredimo s snovmi, ki jo vlažijo. Med temi Kočevar Glavačeva našteje vlažila, masla in olja, zelo veliko je tudi izvlečkov: “Med najbolj priljubljenimi, ki imajo tudi največ dokazanih učinkov, je granatno jabolko kot dobri antioksidant, ki deluje tudi zelo protivnetno. Indijska bosvelija dokazano vpliva na bolj čvrsto kožo, azijski vodni popnjak (znan tudi pod imenom gotu kola); pa oves. Ali rž, ki deluje na celičnem nivoju tako, da napne kožo, in sicer ne samo, da zunanje zmanjša gube, ampak tudi poveča čvrstost tkiva.”

Za ženske po 50. letu posnemovalci hormonov

Tretja skupina snovi proti gubam so tiste, ki spodbujajo lastno sintezo. To so snovi, ki oponašajo hormone. “Uporaba hormonov, kakršne imamo v telesu (progesteron, estrogen) je bila zelo popularna v 60. letih, a je tudi povečala tveganja za nastanek rakavih obolenj. Danes ne uporabljamo hormonov, temveč snovi, ki imajo drugačno strukturo in le oponašajo delovanje hormonov. So pa bistveno bolj blagi in navadno brez škodljivih učinkov. Uporabljajo se predvsem za zrelo kožo po 50. letu. Ta izgublja čvrstost, ker ženske prehajajo v menopavzo, zmanjša se produkcija estrogena in posledično produkcija kolagena. Te snovi spodbujajo tvorbo kolagena in izboljšajo čvrstost kože,” pojasni Janeš.

Tako delovanje imajo tudi številne rastline, doda Kočevar Glavačeva: “Moramo pa jih uporabiti v dovolj veliki koncentraciji, da res delujejo. Kot fitoestrogeni delujejo granatno jabolko, soja in lucerna, pa konopljika, brazilski gensing, datljeva palma. Tudi fižol je zanimiv, ker vsebuje estradiol - sicer v zelo majhnih koncentracijah, v obliki izvlečka pa je dovolj varen. Med eksotičnimi pa se zdaj pogosto uporablja divji jam.”

Z žajbljem in sivko nad mozolje

Proti aknasti koži večina izdelkov vsebuje eterična olja, ki delujejo antiseptično na bakterije, ki povzročajo akne: čajna mirta, sivka, žajbelj. Tudi izvleček kitajske kadulje je v boju z aknami enako uspešen kot antibiotiki, pravi Kočevar Glavačeva in doda. “Pogosto se uporablja še salicilna kislina, ki pospeši luščenje kože in je hkrati antiseptik. Pa alfa hidroksi kisline, kot je mlečna ali glikolna, ki pospešujeta obnavljanje kože in zmanjšata možnost, da bi nastal komedon - ogrc, iz katerega nastane akna.”

Glede luščenja kože opozori na kemične pilinge, ki so za kožo zelo škodljivi: “To so zelo grobi posegi v kožo, koža se dobesedno raztopi in rabi tedne, da se obnovi. Koža je potem res videti mlada in lepa, a ni naravna, je gladka in brez por.”

Uničujoči kemični pilingi

Pri čiščenju kože (predvsem ličil) pa je pomembno, da so snovi koži prijazne. Ker naravnih snovi v ta namen ni veliko, so avtorji v zadnjem poglavju knjige Sodobna kozmetika navedli sintezne sestavine, primerne za uporabo v naravni kozmetiki, ker dobro čistijo, se razgradijo tako, da ne dražijo kože in imajo ustrezen pH.

Ob tem je zanimivo, da so trda mila, ki jih priporočajo celo za nego dojenčka, res bolj naravna po nastanku in izdelavi, a nenaravna za kožo, saj imajo večinoma pH 10 ali 11, koža pa 5,5. Pri tekočih milih je pH večinoma nižji, čeprav skoraj pri nobenem pod 7, kar bi bilo za kožo najbolje. Predvsem pa za kožo ni dobro, da njeno naravno delovanje nenehno prekinjamo s kozmetičnimi pripravki.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano